Zadnje čase se pojavlja dosti vprašanj o kvaliteti blogov, Medijske zvezde – blogerji, ki z vse večjim številom novih in novih piscev blogov pada. Oz. težko je odkriti dobre pisce, ko pa jih množica ostalih prekrije.
Sam se že precej časa ne ukvarjam več z mnenjem ostalih, pišem, če me kdo bere, me bere, če me kdo sovraži, ker zagovarjam svoja stališča, ki so mogoče tudi kdaj napačna, me sovraži in če se komu zdijo moji zapisi neumni, ima vedno možnost zapreti okno in najti kaj bolj primernega.
Razumem fenomen pisanja bloga, ki človeku kar naenkrat odpre svet in ga vrže v medijski prostor, kjer začne delati prve korake, se išče, preizkuša in seveda tudi dela napake. Pa vendar smo vsi to občutili, to kvazi “pomembnost”, ki nam je bila dana z možnostjo pisanja bloga. Nekateri prej, nekateri pozneje ugotovimo, da je to vse samo zabava, ki mogoče nekoč preraste v nekaj drugačnega, večjega, boljšega. Ampak dokler je to zabava je pisanje bloga v užitek. Blog ni tekmovanje kdo bo boljši, blog ni resnično življenje, kjer mora vsak od piscev bloga živeti in se boriti za jutrišnji dan. Blog je uživanje, ko deliš sebe z ostalimi.
In ravno danes, med branjem zapisa, Tudi komentarji nekaterih nas lahko spravijo v slabo voljo sem začel razmišljati, če sem že kdaj profiliral človeka, ki komentira na nekem drugem blogu.
Odgovor je bil povsem preprost: NE! Nisem, ker nimam časa, nisem, ker mi je to nesmiselno in nisem, ker je komentiranje stvar vsakega posameznika. Pa če se strinjamo z njim, ali pač ne. To prinese pisanje bloga.
Do tega zapisa, ki ga sedaj pišem pa me je pripeljal zapis, Meje mojega strežnika so meje mojega sveta, ki precej dobro opiše trenutno situacijo. Vsak bloger se igra v svojem peskovniku in si le redko upa pogledati preko plank v drugega.
Zakaj je temu tako? Ne vem! Verjetno je to tudi posledica števila blogov, ki so trenutno v Sloveniji in ki se dnevno veča. In problem nastane, kot sem že zgoraj napisal, da je težko ločiti zrnje od plevela. Oz. čakati toliko časa, da pisec bloga dozori in da se vidi, kaj bo nastalo iz njega. Veliko je bilo zanimivih blogov, ki pa jim je na žlost po parih mesecih zmanjkalo sape in so zaključili svojo kariero. Škoda! Vendar nekaj jih je še ostalo, tistih starih blogerjev, ki so orali ledino in (vam) nam pustili odprte vse možnosti, da naredimo nekaj več iz pisanja blogov.
Znanja na blogih je veliko, še več je dobrih, včasih tudi norih, idej, prav tako ima vsak od nas drugače pogled na stvari, čeprav se v dosti stvareh med seboj strinjamo… In se mi zastavlja vprašanje, zakaj ne bi v Sloveniji, ki je tako majhna, pogledali tudi čez planke in kdaj pa kdaj odšli tudi na drug vrtiček, kjer bi našli dobre bloge in dobre pisce blogov. Vedeli bi, da se tudi v drugih peskovnikih dogajajo stvari in se piše zanimive reči.
Jonas mi je na začetku moje blogerske poti napisal: linkaj!
In tega se poskušam držti. Poskušam po svojih močeh, da včasih, vsaj enkrat na teden povežem par peskovnikov in naredim izbor. Včasih mi to uspe, včasih pač ne.

Tale uvod je bil precej dolg, sicer sovražim dolge zapise, kajti bralcu pade koncentracija po približno 10 vrsticah, če ni nobene gole ženske :evil: In tokrat je ni!

Kako jaz berem bloge? Glede na to, da imam omejen čas, ki ga lahko posvetim blogu, si poskušam pomagati s tehnologijo, ki mi to omogoča. Na začetku sem imel par blogov v bookmarkih in je stvar bila super. Ko je število blogov rastlo sem začel uporabljati si.blogs, kjer sem videl kdaj je bilo kaj novega. Pa vendar je bilo včasih to prepočasno in sem si omislil RSS Reader, ki je vsake 30 minut pregledal določene bloge in mi prijazno sporočil, če je kaj novega. Vendar vseeno nisem bil še popolnoma zadovoljen, kajti nove bloge sem moral dodajati ročno, kar je pa lahko zamudno (no ja, malce jamram). Pojavil se je eDnevnik, Večer, Siol, Delo itd.. in povečalo se je število blogov. Iskanje dobrih je bilo zamudno in precej Sizifovo delo. In takrat so se pojavili SloBlogi, ki so mi olajšali delo. Ker sem po več kot letu in pol že točno vedel, kaj si želim brati in kaj zadosti moj izbrani okus, sem si naredil izbor z Google Readerjem in majhno razširitvijo za Firefoxa. In to povsem zadovolji moje potrebe.
Število blogov, ki jih spremljam na takšen način, se iz dneva v dan veča in je sedaj že preseglo številko 50. Zadnji dodan blog pa je Vest.si.

Kako pa ti bereš bloge? Koliko jih sploh spremljaš, oz. zakaj jih spremljaš?

Povezane vsebine

• Sport1.si – najhitrejše športne novice, Euforija.si – ker čutimo nogomet
• Blogerji se pogovarjajo sami s seboj
• Mark all as read svet
• Najboljši pišejo Dnevnik
• Rajko Hrvatič je že doma!

Zadnje fotografije

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•