Čas, ko se blogerji nismo ukvarjali drug z drugim, ampak smo pisali. Pisali o stvareh, katere so bile zanimive, o katerih smo razmišljali, imeli svoje mnenje, ali pa so se nam samo dogajale. Bilo je mirno in bilo je prijetno sobivanje z ostalimi blogerji. Komentarjev je bilo malo, pa vendar ni bilo podtikovanj, brisanj in spreminjan vsebine. Ni bilo posebnežev, ki bi radi na vsak način spremenili svet, ampak so bile ideje, kako spremeniti mnenje Slovencev o blogih in njihovi verodostojnosti. Bile so ideje povezovanja vrtičkov in sodelovanja.
In prijetno je spoznavati zanimive ljudi, ki so uspešni vsak na svojem področju ustvarjanja. V teh, skoraj dveh letih pisanja bloga, sem spoznal zelo veliko blogerjev in vsak od njih mi je dal veliko novih idej, izhodišč in pa predvsem pozitivizma do življenja. Z nekaterimi sodelujem na različnih področjih, z drugimi se dobim na pijači, s tretjimi sem v kontaktu preko mailov. Vsi ti pisci blogov imajo nekaj skupnega. V imaginarnosti (virtualnosti) se ne pretvarjajo, ampak so enaki, kot so v realnosti. Imajo življenja, nekateri bolj, drugi malce manj urejena, vendar stojijo za vsako besedo, ki jo izrečejo in ki jo napišejo. Živijo življenje in jim blog ne predstavlja drugega kot zabavo in užitek.
Razumem, da sedaj, ko je blog hype, ko se vsak dan odpre kup novih blogov, se stvari spreminjajo. Vsak si želi postati najboljši, vsak si želi postati “opinion maker” in s takšnimi ali drugačnimi potezami spreminjati stvari, opozoriti nase in imeti korist od vsega tega. Vendar se je potrebno prej vprašati, če se kdo strinja s takšnimi idejami, kajti blogosfera ni last samo ene osebe, ampak vseh nas, ki jo tvorimo s svojim pisanjem. Nekateri dalj, drugi manj časa.
Ko se začnejo pojavljati vprašanja o etičnem kodeksu, se začnejo prepiri. Par blogerjev na eni strani, ki zagovarjajo kodeks proti vsem ostalim, ki se pač s samo idejo ne strinjamo.
Pa vendar ni poanta tega posta v kodeksu, ampak v sami ideji blogosfere. O interakciji med pisci, o medsebojni pomoči, o sodelovanju na različnih področjih.
Sam imam o naši blogosferi idilično mnenje. Toliko različnih profilov ljudi, ki jo skupaj tvorimo, pomeni neskončno znanja, izkušenj in pa predvsem idej. V medsebojnem povezovanju lahko najdemo sinergijo in naredimo še veliko več, kot pa si sami predstavljamo. Utopično mogoče, vendar sem si jaz blogosfero vedno predstavljaj kot nekakšen CRM, ki bi lahko bil portal znanja iz vseh možnih področij, kot najmočnejšo “firmo” na naših tleh. Vendar s prepiri ne bomo uspeli!
Sam sem že parkrat prosil za pomoč ostale blogerje. In nazadnje, ko sem iskal logotip, sem dobil toliko dobih idej, da se ne morem odločiti za samo eno rešitev. Presenečen nad odzivom, sem se začel zavedati, da so blogerji in bralci blogov ljudje, ki radi priskočijo na pomoč. In ideja, da sem v ljudeh vzbudil kreativnost mi je precej spremenila pogled na stvari. Najbolj sem bil presenečen nad tistimi, ki so mi poslali svoje predloge na mail, kajti niso iz “foha kreativcev”, pa vendar so se potrudili in mi priskočili na pomoč. Vložili so svoj trud in čas in so nekaj naredili. Namesto, da bi obračali moje besede, so prešli na dejanja.
In ravno to je blogosfera, ki sem jo imel nekoč, že dolgo nazaj, imel v mislih. Če bi si med seboj, namesto, da si mečemo polena pod noge, pomagali, bi nam vsem bilo veliko lažje in sobivanje bi bilo prijetnejše.
Upam, da bo kdo razmislil o tej ideji in da se končajo “blogerske vojne”, ki se sedaj dogajajo!

p.s.: če kdo potrebuje kakšno pomoč in je le to v moji moči, naj jo naslovi name! (sekanje drv, zadovoljevanje žene, čuvanje otrok in podobni primeri odpadejo)

Povezane vsebine

• Mobisux je mrtev, naj živi Novisux!
• Blogerji se pogovarjajo sami s seboj
• Sabina Remar, gola lepotica iz novega Playboya
• Izklop.com
• Nekoč smo živeli, kaj pa danes počnemo?

Zadnje fotografije

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•