had blog

7 x komentirano

  1. Ja, bi moralo biti pa res nekaj hudega , da bi se za takšno potezo odločil. To pomeni, da bi sprejel odločitev in umor tudi načrtoval. Seveda obstajajo tudi umori brez naklepa, tako v afektu, brez premišljevanja. Pa tudi to se običajnim ljudem, ki se ne zapletajo v nasilne dogodivščine le težko lahko zgodi. Si pa običajno človek sam pri sebi misli, da bi lahko ubil človeka, če bi npr. moral braniti svoje najbližje, posebno otroke. Vendar pa (hvala bogu) je sama izvršitev zagotovo korak, ki se je zanj zelo težko odločiti. Je pa po mojem drugič ali tretjič vse že nekoliko lažje! To seveda lahko samo predvidevam :) , poznam pa ljudi, ki pri svojem delu pobijajo živali in znajo povedati, da so se jim pri prvih tresle roke in se jim je dvignil pulz. Pri naslednjih je bilo vsakič precej laže!

  2. Podpis pod Dareta, ko je zapisal, da bi pri obrambi sebe in svojih najbližjih ( otroci in boljša polovica ), posegel po tem skrajnem sredstvu. Govorim pa seveda o stanju afekta, kjer je prva misel ( oko za oko ) tudi zadnja.

  3. Bila sem priča zaslišanju takšnih in drugačnih storilcev kaznivih dejanj, tudi smrtemu izidu.Ja, človeška žlehtnoba je tako močna in kruta, da lahko privede do smrtnega izida v afektu.

    Po drugi strani imamo človeka povezanega z naravo, ki že stoletja ubija za prehrano.

    Po tretji strani pa imamo svet napolnjen znanja in metod za ubijanje, ne za preživetje, za osvajanje….

  4. Vprašanje je preveč hipo tetično.

  5. Pa menda bomo o takšnih stvareh pa ja debatirali zgolj hipotetično, al kaj?!

  6. Za umor ni opravičil. Ne moreš reči, da si “uresničil svoj cilj”, še najmanj in najbolj hudo je, da je to “boj za preživetje”. A samoobramba je samoumevna, pri tem obstaja, da napadeni se brani in lahko pride do marsičesa…
    In pet let? Pet let za ceno enega življenja?
    To pa je hudo, še hujše za tistega, ki… ker podzavest je tisto, kar nosimo zraven zavesti…
    Lp

  7. Mislim, da je umor nekako opravičljiv samo v primeru zaščite življenj družine in lastnega življenja. Misli, da v takšnem stanju – afektu – kot mu tudi rečemo prevzame kontrolo nad tvojimi dejanji podzavest in dejansko reagiraš tako kot reagirajo živali, ko se branijo. Kar pa se vojn tiče pa ne vidim drugega razloga v njih kot vzpostavljanje stanja večje kontrole nad ljudmi in utrjevanja oblasti oblastnikov.

Dodaj odgovor

Polja označena z * so obvezna.


+ 3 = eleven