5 mrtvih (vir) je krvni davek na cestah ta vikend. 87 mrtvih je skupna številka v tem letu.
In kljub dejstvu, da so se pred nedavnim kazni za prometne prekrške dvignile v “nebo”, se to ne odraž v številu mrtvih, kot so med drugim zatrjevali tudi ustvarjalci tega zakona.
Ali visoke kazni torej rešujejo človeška življenja?

NE! Represija ni nikoli dobra za nobeno stvar. Tako tudi za zmanjševanje števila nesreč in posledično števila mrtvih ni dobra. V tem času, od kar velja nov, strožji zakon, opažm le eno stvar. Da so ljudje na cestah veliko bolj prestrašeni in vozijo veliko bolj počasi. Pa vendar, ali je to dovolj, da si bolj pazljiv in zbran med vožnjo?
Da ne bom samo kritiziral nov zakon. Zanimiv podatek je število zaseženih vozil v tem obdobju in število pridržnih voznikov, zaradi prevelike količine alkohola v izdihanem zraku. To je pozitiven učinek tega zakona. Ampak število mrtvih se ne bo zmanjšalo z višjimi denarnimi kaznimi.
Slovenske ceste so v precej slabem stanju. Tudi obvoznica okoli Ljubljane je precej luknjasta, da o nekaterih odsekih na avtocestah, ki jih bodo kmalu, ravno v sezoni, začeli popravljati, niti ne govorim. Mogoče je še boljše tako, kajti s tem bodo regulirali histrost in promet na avtocestah, ki bodo po uvedbi vinjet že tako zelo preobremenjene. Ampak ceste so predpogoj za varno vožnjo. Kajti vsako leto pridejo na trg hitrejša, močnejša vozila, ki jih ljudje seveda kupujejo, vendar niso “primerna” za naše cestne razmere.
Slovenija ne premore poligona, kjer bi se lahko motoristi, ali vozniki avtomobilov varno “zdivjali”, če bi si to želeli. Nimamo poligona, kjer bi voznik začetnik preizkusil različne vrste kritičnih situacij in pri tem nikogar ne ogrožl. In tak proces bi bil obvezen del izobraževanja v avto šolah.
Avto ni orodje za reševanje lastnih problemov. Nepozornost, prenapetost, brezobzirnost, agresivnost so spremljevalec vožnje ljudi po cestah. Namesto da bi voznik bil v avtu zbran, se pod stresom, spravi na cesto. Temu primeren je tudi njegov način vožnje in agresivnost, ki jo izkazuje.
Telefoniranje med vožnjo. Zame osebno precej moteč faktor, saj sem se že večkrat zavedal, da sem prevozil kar nekaj kilometrov poti, ko nisem bil dovolj pazljiv na stvari okoli ceste in na sami cesti in tudi če bi me poskušal ustaviti policist, bi ga verjetno ne opazil.
Izobraževanje voznikov je dolgotrajen proces. Veliko več časa bi morali posvetiti temu fenomenu – vozniku. Ni dovolj tistih 20 ur v avto šoli (oz. toliko je bilo dovolj v mojem času), da se naučiš vsega, kar potrebuješ na cesti, ampak bi morali s preventivno vzgojo začeti že veliko prej.

Sicer pa imamo v držvi inštance, ki se naj bi s tem ukvarjale in ki jih plačujemo. Ali je res vse, kar lahko naredijo to, da zvišajo cene kazni?

16 Responses to Ali visoke kazni rešujejo življenja?

  1. Prvo kar bi moral narest je spremenit Avto šole in narediti dva izpita, ki bi jih morali opraviti VSI udeleženci, ki že imajo izpite in tisti, ki ga hočejo dobiti:
    – krožna križišča (jebemu mater če se nisem že 100krat za mal da ne zaletu zarad kretenov, k še vedno ne vejo zakaj imajo žmigovce na avtu in v katero smer se vozi na krožnem križišču)
    – kritične situacije (spolzka cesta, zavijanje pri (pre)visoki hitrosti, reševanje vozila, ko ti odnese zadek, razlika med FWD, RWD in AWD v vseh teh situacijah,…)

    Taka uvedba bi definitivno prispevala precej več, kot pa visoke kazni!

  2. kinky tone pravi:

    Jaz zdaj vozim počasneje.
    AMPAK … na primer včeraj na poti z morja. Prehiteval sem po levem pasu, cca. 130 na uro. Ker na desni ni bilo prazno, sem se lahko vključil šele čez kakšne pol minute. V tem času je od zadaj pripeljal model in se prilepil name in mi blinkal in se večkrat skoraj zaletel. Brez varnostne razdalje in totalno nervozen. Takemu bi jaz vzel izpit in mu dal 5000 evrov kazni. Mislim, da bi ga to izučilo.

  3. had pravi:

    @miha: se strinjam s teboj.. nekdo, ki dela v zagorju izpit za avto, ima samo eno krozisce v trbovljah, ne verjamem, da ga peljejo v ljubljano na vecja, drugacna krozisca.. in ko cloveka spustijo na cesto, je stala :)

    @kinky: jeap, to zna biti precejsen problem.. ce avto prehiteva s hitrostjo, ki je dovoljena, je kul.. ce pa bi bil na prehitevalnem pasu in vozil 100 km/h pa bi tudi jaz popizdil :) priznam..

  4. Karmen pravi:

    Represija ne rešuje ničesar, če je mentaliteta ljudi zacementirana.

  5. Popotnik pravi:

    Pa saj vsi vemo da temu ni tako. Samo kaj, ko je našim poslancem to tako težko dopovedati.

  6. ALeš pravi:

    Višje kazni so samo posledica primanklaja v proračunu…
    Kako pa je bila lahko prej “luknja” v proračunu, sedaj so pa karnaenkrat ogromni presežki?
    Moje mnenje….
    Vlado in može ter žene ki sedijo tam boli K. za vse nas, velika večina ki sedi tam gleda samo za svojo (ponavadi debelo) rit

  7. fatg pravi:

    če se držva obnaša kot profitabilno podjetje, kar se, se mora odločiti med:
    – izobraževanjem voznikov in izboljšanjem infrastrukture = strošek in
    – povečanjem kazni = instant profit.

    Človeška življenja nimajo cene, kar se v tem primeru žl interpretira enako kot cena = 0 …

  8. BigWhale pravi:

    Hm, ali so kazni ucinkovite ali ne se bo pokazalo cez kako leto. V tako kratkem casu je govoriti o neki relevatni statistiki in da kazni niso nicesar izboljsale naravnost butasto.

    Ce represija ni dobra za nobeno stvar je verjetno najbolje, da policijo kar razpustimo? ;> Ce vozis pocasneje in nisi zbran imas se vedno vec casa za reakcijo, kot ce vozis hitro in nisi zbran. Tisti, ki je bil prej zbran, ko je vozil 110 namesto 90, bo zbran tudi sedaj, ko vozi 85 namesto 90. Ce pa ze prej ni bil zbran, bo imel sedaj ob svoji nezbranosti nekaj vec casa, da opazi zajca, ki je skocil na cesto.

    Neprimerne ceste so predvsem razlog za _zmanjsanje_ najvisje dovoljene hitrosti. Nimajo pa popolnoma nobene veze z visino kazni. Ce je cesta zanic, se morajo okoliski uporabniki pritoziti nad lokalno upravo in tam zahtevati za izboljsanje stanja.

    To, da nimamo poligona kjer bi ljudje poizkusili kako se obnasa njihov avto bi znal biti problem. Vendar se sprasujem, koliko ljudi tak poligon, tam kjer ga imajo, tudi obisce. Koliksen procent soferjev. To, da pa nimamo poligona za divjanje, pa ne opravicuje divjanja po cesti.

    Izobrazevanje voznikov je pa problem, se strinjam. Ostal bo problem vse dokler se bodo smrkavci hvalisali kako so z 20imi urami naredili izpit in da tisti, ki ponucajo vec kot 30 ur itak niso za na cesto, ker so nesposobni.

    Kar se mene tice lahko kazni dvignejo se za 250%. Najvisje dovoljene hitrosti nisem prekrsil ze od pamtiveka.

    Vsekakor bi pa morali poleg dviga kazni poostriti se nadzor. Vsaj za desetkrat. Ali pa kazni pustiti taksne kot so bile, pa nadzor poostriti za kakih 300x. Prekrsek kosta 30EUR ampak, ce ga placas 20x med potjo iz sluzbe do doma, se pa kar nabere… :)

    Najbolj bizarno je pa to, ker vsak takoj rece: ‘drzava si polni zepe, poslance itak boli kurac za vse, sam na svoje riti gledajo’. Noben mi se ni znal odgovoriti kaj imata recimo Irglova in Skoljc od tega, da bo nekdo, ki pelje prehitro placal visjo kazen. :)

    Vsak je lahko poslanec. Pa naj bo tisti, ki ga pac ne boli…

  9. @BigWhale: Si ti potem tisti kreten, katerega sem skoraj zbil, ko je na avtocesti že na odstavnem pasu nabremzal na 40 in se toliko tudi peljal cel doooolgi ovinek na izvozu Kranj vzhod v smeri proti LJ?
    Zakaj so omejitve 40 iz avtocest na odsekih, kjer ni divjih živali, kjer ni naselja, kjer ni nobene stvari, ki bi lahko ovirala promet, cesta pa je primerna za hitrosti nad 100km/h???

  10. fatg pravi:

    če bi bila vsaka kazen 1€ in bi te dobili vsakič, ko kaj narediš narobe, bi vsi vozili po pravilih. Višanje kazni je popolnoma neučinkovito, dokler ni nadzora.

  11. PiPi pravi:

    z zapisanim postom se nacelno strinjam in menim, da se bosta morali zamenjati vsaj dve generaciji, da bo statistika na nekem evropskem povprecju … enostavno je prevec nestrpnezov med nami, zgledi vlecejo – “i tata bi sine” … ce se ze doma okol tega ne govori kaj dosti, ozirima se govori kako so vinjete prepoceni, je skoda delat kake poligone, polagat svez asfalt, … tele ostane tele … glede previsokih kazni, tisti ki vozi po predpisih se nima cesa bati, cetudi bodo se dvakrat visje …

    .::PiPi::.

  12. Davor pravi:

    Nič nisi napisal o včerajšnjem kolapsu Ljubljane in okolice po prometni nesreči na odseku Å entjakob-Domžle. Sam sem se znašel med tistimi, ki so na vzhodni obvoznici naleteli na rep kolone in sem potem preko Sostra, Dolskega, Dola, Ihana, Domžl prišel v Kamnik. Dve uri vožnje.
    Na celi trasi nisem videl niti 1 (z besedo enega) palicaja!
    Sinu je uspelo naleteti na gužvo na rondoju severne obvoznice in je takisto potreboval do Kamnika dve uri. Tudi on pa ni videl niti 1 (z besedo enega) palicaja!
    En ker palicajev ni na spregled, vsi (ampak res vsi) vozijo po odstavnem pasu. Če hočeš, ti lahko pošljem dve slikici za objavo!

  13. BigWhale pravi:

    Miha, ne, tam se ne vozim. Predlagam, da gres na nek opismenjevalni tecaj, ker imas precejsnje tezave z bralnim razumevanjem.

  14. knjizni molj pravi:

    Vse je že povedano – le dobre knjige je treba brati.
    Zato citiram: »Držvljani smo z držvo v neke vrste pogodbenem odnosu. Po tej ‘pogodbi’ moramo mi opraviti določene naloge za držvo (moramo recimo plačevati davke; sicer so naše obveznosti številne), ta pa mora veliko postoriti za nas. Zagotoviti, da nas nihče ne sme ubiti – je vsekakor prva naloga držve. Seveda, absolutnega zagotovila ni, in držvljani to razumemo. Toda kako razumeti, da držva noče narediti tistega, kar lahko, in kar izhaja iz ‘pogodbe’. Zakaj ne sledi univerzalni ideji pravičnosti? Vsem držvljanom bi morala dopovedati: ‘Nihče ne sme drugemu odvzeti življenja. S tem, ko to zavestno stori, je odvzel življenje tudi sebi’. S sprejetjem držvljanstva (podpis ‘pogodbe’) smo držvo pooblastili in obvezali, da skrbi za naša življenja. Ideja pravičnosti je prva in najgloblja človeška potreba. S tem, ko so se ‘napredne’ držve odpovedale tej ideji, so bistveno razvrednotile življenje boljšega dela svojih ljudstev. Tudi če se ne odraž na številu kaznivih dejanj, bi ideja pravičnosti morala živeti. Ta ideja zagotavlja nek smisel življenja. …
    Za najhujša zločinska dejanja je Slovenija obljubljena dežela. Dobesedno. Na tem planetu so prav slovenski ‘humanisti’ in parlamentarci zagotovili najnižjo maksimalno zagroženo kazen za tisto najhujše. Tako kot policaji, se nasilnežev in novinarjev bojijo tudi sodniki. Maščevanje nasilnežev sodnikom in tožilcem je vse pogostejše, sodniki so vse pogosteje obravnavani v rumenem tisku. …
    Ob višku svobode, nihče ni svoboden. Tudi sodniki ne. In sodna praksa se spreminja iz dneva v dan. Videli smo, za naklepni umor mladeniča – šest let zapora. Pred kratkim ta primer: za kaznivo dejanje, za katero je predpisana – da, predpisana – najnižja kazen pet let zapora, roparja dobila po eno leto. To je slovenska in evropska stvarnost.
    Kdo se vidi v takšni Sloveniji oziroma Evropi? Grd človek! Kako, na kakšen način izroča evropska pamet Slovenijo oziroma Evropa grdemu človeku? Tudi z magičnim šarmom Dobrote.« (Anej Sam: Kam greš, Evropa, str. 187,188,198,199,200)

  15. […] o tem sem pisal že v zapisu – Ali visoke kazni rešujejo življenja? iz leta […]

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.