Tri leta že pišem blog in v soboto, na dan obletnice, sem v dobil idejo, da bi se brez odvečnih besed poslovil od “blog odvisnosti“. Da bi izginil in bi obstajal par dni še spomin name, oz. na had blog, potem bi postal pozabljen, kot se pozabijo vse ostale “stvari” in bi postal večni nič, oz. bi obstajal toliko časa, dokler bi me Google še prikazoval med zadetki.
Včasih so rekli, da se je najboljše posloviti na vrhuncu, kajti vsi te ohranijo v lepem spominu. “Live fast, die young, leave a good looking corpse“, bi bil primeren pregovor za to priložnost.
Vendar je življenje drugačno in vedno se zgodijo stvari, ki ti prekrižjo načrte. Tokrat ni bila kriva toča, niti sončno vreme, da o džinovskih meduzah niti ne razmišljam. Krivda, da sem spremenil mnenje, da še vedno pišem, je bila v elektronskem sporočilu. Jeap, hudič je v podrobnostih.

In sedaj se verjetno sprašuješ, kaj hudiča je moralo pisati v njem, da sem se premislil? Kakšna vsota je morala biti zapisana, kajne?
Ampak ne, bilo je zelo preprosto. Zahvala fanta, ki si je preko oglasov za zaposlitev na blogu, našel službo. In bilo je iskreno.

In to mi je popolnoma spremenilo pogled na vso zadevo. Všeč mi je, ko lahko komu pomagam, ko lahko komu naredim uslugo. Ko nimam cene, ampak imam vrednost in se ljudem “dajem” zastonj, ljudem, ki so tega vredni, kot pa da bi si postavil ceno in se prostituiral za “drobiž”.

In bolj ko razmišljam o blogih in smislu bloganja, bolj ugotavljam, da je smisel v skupnosti, da je smisel v spoznavanju novih in zanimivih ljudi, da je moč blogerske skupnosti lahko enormno velika in tudi uspešna. Da mi je všeč, če lahko podpiram dobre ideje in da mi je všeč, da mi nihče ne zameri, ker včasih preveč direktno kritiziram. In da včasih “ustrelim kapitalskega kozla”, vendar me zaradi tega nihče ne izobči.
Ni mi všeč da obstajajo vrtički, katere sem v napadu “humanosti” želel združevati, vendar mi ni uspelo. Ni mi všeč, da nas imajo nekateri še vedno za ljudi brez življenja in ni mi všeč, da so mediji po parih letih ugotovili, da so blogi kul in je treba sedaj iz tega delati hype.

Blogi so kul in blogerji so kul ljudje. Veliko sem jih spoznal in do sedaj lahko rečem, da ni bilo niti enega, ki bi bil drugačen v realnosti, kot v virtualnosti. Če ne bi pisal bloga, ne bi spoznal ministra Žige Turka, Jonasa, Marka Crnkoviča, Frasa, You.go-ta, Peli-ja in Zi-ja, Vini-ja, Ermina, Kamenka itd….

In to je tisto, zaradi česa mi je blog všeč. Če bi bil to denar, ki ga zaslužim z njim, potem tega ne bi počel. Bi se rajši lotil Apple Day, Pho2post, Hadblog, Loans Online, … projektov, ki mi dejansko prinašajo denar.

In ja, očitno me boste morali prenašati še naprej :evil:

Povezane vsebine

• Pregled leta 2008 – julij
• Zakaj politiki ne pišejo blogov?
• Evolucija mojega bloga
• had že dve leti piše blog
• Pregled leta 2006 – september

Zadnje fotografije

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•