Ce bi Tito uvedel demokracijo takoj po vojni nebi imel nic proti Titovem trgu ali cemu drugemu v imenu Tita. Po moje ni stvar v sramovanju svoje preteklosti… treba je le priznat da je bil Tito DIKTATOR in da so bile pod njegovim rezimom KRSENE OSNOVNE CLOVEKOVE PRAVICE. Vpraste vse une katerim so prisilno odvzeli lastnino naprimer…

Tito je bil res “najboljši”!!! Njegovo mišljenje pa je bilo, kdor ni z nami, ni vreden življenja. Samo na tak način je in bi še lahko “živela” Jugoslavija.

1. Vsi okupatorji skupaj v času vojne niso pobili niti pol toliko slovecev, kot kasnejše revolucionarno nasilje.Se pravi kdo je pobil več očetov in posilil več sester in vprašanje.

2.Pravi kolaboranti tako ali tako niso ušli svoji pravici, ljudstvo je samo zbiralo podatke. Kako opravičuješ poboje intelektualcev, ki so vedeli kaj revolucionarji prinašjo in so se temu poskušali upreti, in teh ni bilo malo, ne razumem, danes se ve da največ pobojev niso organizirali prtizani, ki bi se želeli maščevati zaradi domobranstva, temveč sam vrh novo nastajujoče komunistične držve, ki se je za svoj nastanek prvo moral znebiti vseh drugačemislečih, nato pa s silo nacionalizirati vso privatno lastnino, in potek je bil jasen, ali daš, ali zgineš iz držve, ali končaš v jami, govorim o pobojih samo slovencev.
3. No mi pa povej kako bi ravnal recimo v situaciji, ko so juda(lastnika banke, ali tovarnarja), najprej preganjali italijanski fašisti, nato je končal v nemškem taborišču, ker pa je imel srečo in se je lahko po vojni vrnil v domovino, nakoncu končal v jami, ker se ni hotel odpovedat tistemu kar je sam ustvaril.
Kako bi ravnal v situaciji kmeta, ki se ni želel odpovedat svoji zemlji in je končal enako.
Kako bi ravnal v situaciji ko si sam med vojno pomagal partizanom, po vojni pa si bil označen za izdajalca in kolaboratorja samo zato ker si je nek partijski veljak zaželel tvoje zemlje ali vile in si spet končal enako, rešilo pa te je zgolj naključje.
Kako bi ravnal v situaciji ko so ti komunisti požgali grad in uničili posestvo samo zato ker se to ni skladalo z njihovo doktrino.
To so resnične zgodbe ljudi, ki so te čase doživeli, in morali dolgo molčati, pravice pa še danes niso doživeli, pa mi povej kaj naj si danes mislijo o Titu in socializmu, in takih zgodb verjemi je veliko več kot pa zgodb dokazanih kolaboratorih.
Tvoj prikaz je predvsm črn in bel, tako kot so nekateri želeli, da bi izpadel, danes pa vemo da je bilo odtenkov barve več, tako kot situacij v katerih so se ljudje znašli, zato raje sprašuj stare ljudi, in ne pobiraj informacij iz slo novic, dela, dnevnika, kjer je več kot očitno neobjektivno prikazovanje takratnih dogodkov tudi od osamosvojitve dalje!!

Å E NASVET: V ŽIVLJENJU NE BODI TAKO OZKOGLED!!!
ko bodo ljudje začeli sprejemati resnico za oblast ne pa oblast za resnico, bo na tem svetu marsikaj drugače!!!

Mene tudi.

V vojni in povojnem stanju ne vladajo pravni zakoni, temveč univerzalni zakoni narave (tudi ta trenutek se po svetu dogajajo vojne in se dogajajo isti vzgibi v ljudeh kot leta 43 in v drugih vojnah). Ti vzgibi temeljijo na vzročno-posledični zvezi tako kot marsikaj drugega, le da v vojnem in povojnem stanju pridejo bolj do izraza zaradi odsotnosti pravnih sankcij.

Če se ti nekdo zameri ga verjetno ne boš ubil zaradi tega. Če pa ti ta ista oseba posili sestro in mamo in ubije brata ter očeta to ni več zamera – tu gre za kompleksno čustvo – globoko stopnjo žlosti, nemoči, rušenja stališč, prezira, sovraštva in agresije.

V kontekstu ko pravni sistem ne deluje je uboj iz maščevanja iz vidika žrtve in nakopičene negativne energije precej legitimen in na nek način neizogiben pojav. Tu vidiš, pa tvoj vidik pobijanja brez sojenja na ravni narave ne vzdrži.

Vedno obstaja vzrok in posledica. Ne podpiram nikakršnih ubojev, vendar hkrati globoko spoštujem tiste, ki so se odpovedali maščevanju.

Tudi sam ne vem kako bi ravnal v taki situaciji.

Ugodnosti v jugi plačujemo in bomo posredno plačevali še vsaj nekaj deset let.

Drugače bi se s tabo strinjal v delu ko govoriš, kako se moraš v času vojne postaviti na eno stran, samo eno je čas vojne in kolaboracija,(ne pozabit, da so za vsakega kolaboranta dobro vedeli, vendar vseeno niso izginjali samo ti), drugo je čas po vojni in pobijanje brez sojenja, dokazov,dostikrat zaradi koristoljubja, in starih zamer!!

Kar se pa tiče ugodnosti v Jugi, nisem prepričan če te odtehtajo vse tisto kar bi lahko bilo, pa ni bilo!!

Povem pa vam tole: moj ded je bil tako kot mnogi ostali pahnjen v vojno. Povedal mi je nekaj stvari, ki jih ne boste nikoli izvedeli iz 24ur.com in podobnih medijev.

Ko se je začela vojna ni bilo levih in ni bilo desnih, ni bilo komunistov ni bilo barv. Bila je preprosta situacija s katero se je moral vsak soočiti. Ali se boš boril proti okupatorju (torej tistemu, ki strelja nate) ali pa se boš potuhnil, se skril, postal navidezni prijatelj s tem, ki strelja nate.

Boj proti okupatorju je pomenil: beži od doma, brez orožja, brez hrane, pridruži se partizanom.

Sodelovanje: ostaneš doma, hrane je malo -ampak je, vendar postaneš odvisen od tistega, ki pobija tvoje sosede, brate, sestre, prijatelje. Ti pa moraš biti tiho in pri tem pomagati z informacijami, dobiš orožje. Če ne sodeluješ te ubijejo.

Ponosen sem da je ded izbral prvo možnost. Na začetku sploh ni imel orožja. Prvo puško je pobral od nekoga, ki je padel v boju.

Politika je obstajala takrat in danes, tudi mediji in propaganda je obstajala, le v različnih oblikah. In tudi takrat so prali možgane.

In še vedno so ljudje, ki izberejo lažjo možnost, zato da nekoga očrnijo, potlačijo ali celo sodelujejo pri umoru.

Zdaj pa se vi vprašajte vaše prednike kaj so delali med vojno? Ne zanimajo me barve in politična usmerjenost. To je veliko bolj intimno vprašanje – gre za to kdo si in kaj nosiš v srcu in glavi.

In tega mnogi bralci tega posta ne razumejo, tudi mnogi politiki ne – pustimo imena in barve.

Gre za zelo preproste stvari, ki so mistificirane in prirejene s pomočjo medijev in ideologij, vendar te stvari ne izhajajo od zunaj, amapak so znotraj vas.

Če se dotaknem še primer Josipa Broza Tita – za nekoga diktator, za nekoga kult. Tisti, ki ga podpirate preverite celotno zgodbo. Tisti, ki ga blatite – ali ste se odpovedali ugodnostim, ki ste jih uživali v bivši jugi (ja življenje je bilo lepo) in ste ostali zvesti svojim prepričanjem.

In smo zopet pri nas samih…

Uspešni ljudje se ne merijo v medijih, ampak delajo dobro in sledijo svojim sanjam in se pri tem ne ozirajo na negativne ljudi, ki jih skušajo potegniti na dno.

In povem vam – na koncu, preden boste umrli se boste spominjali dobrih stvari, ki ste jih naredili. In če teh stvari ni, vam bo zelo težko, prazno.

Zato delajmo dobro.