V potrošniški družbi veliko štejejo brandi. Otroci hočejo imeti Hello Kitty, ali OshKosh B’Gosh cunje. Ženske želijo imeti Louis Vuitton torbice, oblečene želijo biti v Prado, Versaceja in nosijo Louboutinke ali Marc Jacobs čevlje.
Moški smo veliko bolj preprosti. Sicer ne vsi, da ne bom preveč posploševal in komu naredil krivice. Ampak že od nekdaj se sprašujem zakaj hudiča je treba plačati cel kup denarja, da kupiš in nosiš majico s podpisom dizajnerja, ki jo je naredil? Poglejmo primer:
Ta majica sodi v kolekcijo Jean’s Paul Gaultier. Cena niti ni bila tako zanemarljiva. Ampak mi je bila všeč. In na njej je z veliki črkami napisan dizajner.
Če bi živeli v normalnem svetu, potem bi za to, da nosim to majico, dobil jaz plačilo. Ker pa živimo v potrošniškem, pa moram odšteti precej denarja, da lahko nosim njegov podpis na majici!
Se strinjate, da bi bilo potrebno to spremeniti? Ali pa je stvar veliko bolj preprosta kot se zdi. Pač ne nosiš stvari, ki imajo podpis, ali pa so “sponzorske” in je stvar rešena in ni potrebe po kompliciranju stvari!?
Kljub slednjemu pomisleku jaz vseeno verjamem da bi zato, da sem oglasno mesto za dizajnerja, moral plačati precej manjši znesek, kot ga plačam sicer. Pri oblekah, čevljih, ženski večerni toaleti je vse skupaj drugače. Tam nisi v vlogi premičnega oglasnega prostora, ampak kupiš brand zaradi kvalitete, ali pa ker ti je všeč. V primeru majic pa je zgodba obrnjena na glavo in vsaj zame, precej smešna!
Povezane vsebine
- Imate preveč denarja – 12640€ za ženski plašč?
- CleCle – Ekskluziven modni klub – Fashion brands at best prices
- Misel dneva – Jo Brand
- Zakaj politiki ne pišejo blogov?
- Zenske
28/09/2009 at 9:17
Zakaj bi ti majico prodali za 40€ če jo kupiš tudi za 80€?
28/09/2009 at 9:27
@meskec: hahaha.. zadel zebljico na glavico :)
28/09/2009 at 9:48
če bi bila no-name mikica oz. mikica neznanega designerja, gotovo ne bi pisal posta o tem. Odgovor je plemenski instinkt. S to mikico sporočaš, da pripadaš temu plemenu in ne no-name plemenu. In ne, se ne strinjam, plačujemo veliko več za tisti logotip, kot izdelavo celotne mikice. Logotip je zgodba o uspehu, s katero se poistovetimo in to je tisto kar je res vredno v tem času.
Mimogrede, sem že omenil, da sem fotograf in fotke prodajam? ha, ha…
28/09/2009 at 10:33
Se strinjam s komentatorjem pred mano. S statusnimi simboli se pač hočemo ločiti od drugih, si dvigniti vrednost, ugled, moč. Na žalost prepogosto uspeva.
28/09/2009 at 11:45
Osebno na to gledam cisto drugace. Ce mi je majca vsec, tale podpis je recimo prav zelo uber seksi, mi dol visi kaj dejansko pise. Vazno da je huda majca ;)
28/09/2009 at 12:14
Ja, blagovna znamka z zvenečim imenom je v svoj razvoj ogromno vložila, zaposluje čim boljše kadre in želi ohraniti nek standard. Ljudje so nagnjeni k temu, da bi se v nečem razlikovali…zato so sploh nastale blagovne znamke. Vse ostalo je pa stvar okusa (in denarnice ;D).
Pa še nekaj: tiste majčke, ki imajo čez prsa (ali hrbet ogromne napise (D&G, DKNY,Boss,…) so veliko cenejše od tistih, kjer je označba skoraj nevidna. Vsaj po mojih izkušnjah je tako.
Najbolje je kombinirati: poceni + drago. :D
28/09/2009 at 12:24
@Manuela, to je veljalo nekoč. Koliko jih sedaj producira na Kitajskem ali Indokini, samo da privarčujejo? Se mi zdi da dan danes resnično plačamo bolj za ime kot pa kvaliteto. Se pa strinjam z vsem drugim, kaj si napisala. :-)
28/09/2009 at 12:57
Saj zato pa je mura v kurcu, ker nimajo razvitih lastnih znamk.
28/09/2009 at 18:03
Kdo pa pravi, da cena ni že znižana na račun tega?
Ja, ampak ne z vsiljevanjem tvojih idej (da bi zdaj oni morali tebi plačevati ali nekako dokazovati, da je zato cena nižja), ampak z spremembami avtorskega prava, da si lahko izdelaš majico z omenjeno grafiko sam.
28/09/2009 at 19:47
had, zdaj ga ze serjes – jaz vem, pa tudi soblogerji, da obstajajo brendi s katerimi se rad pokitis. To so Nikon, Mac, Berry, iPhone, Opel.. kje je se firefox, Zares, Adriamedia & co ;-)
Meni brend ne pomeni nic, razen to, da je boljsi od no namea. Dok ne probas Avdi, te recimo Kia ne zmoti. Sicer pa sam nerad nosim oblacila z velikimi napisi znamke. Oblacim se zase – ne za druge.
29/09/2009 at 0:08
Ta pojava nošenja “žigosanih” (originalni prevod reči brend) komada garderobe i aplikacija nikada mi nije bila jasna, takođe.
Dakle ja tebe reklamiram i još za to plaćam (tebi)!
Ali potpuni paradoks mi je da u pojedinim supermarketima (nije slučaj samo sa SRB) nakon kupovine, sve što sam kupila trpam u kese za logom te-iste-prodavnice koje takođe plaćam!
Ma cmon.
29/09/2009 at 0:39
Ok, ampak brez tega velikega napisa bi morda lahko spregledal, da nosiš JsPG. Mislim, zakaj bi sploh hotel kupiti majico za 40€, če nihče ne bi niti opazil, da je JsPG? Zato, ker je sicer tako zelo drugačna od vseh ostalih? To se plača!
29/09/2009 at 11:48
Placa se znamka. Brend je samo podpis. Picassova slika brez podpisa ni vredna pol toliko kot tista s podpisom, zato ji vcasih dodajajo faksimile.
Sicer pa – Leksuz, mejbah in drugi avti tudi nimajo podpisa lastne stranke, pa so vseeno drazji ;)