Časi se spreminjajo. Nekoč mi je bil pogovor po mobilnem telefonu med vožnjo užitek. Takrat bi si težko predstavljal, da se vozim več kot pol ure in ne bi med tem opravil vseh “pomembnih” klicev, ki so “reševali” življenja in ki so bili res tako “nujni”, da niso mogli počakati kakšnih 15 minut! Saj vendar mobilni telefon to omogoča – mobilnost, dosegljiv sem kjerkoli, ni se mi treba več držati dogovorov, saj jih lahko v zadnji minut spremenim, itd..

Pred časom sem v zapisu – Etični kodeks voznikov po slovenskih cestah med drugim zapisal – med vožnjo NE uporabljam naprav, ki zmanjšujejo pozornost (telefon, navigacija, reševanje križank, Twitter), ki je nastal na podlagi nespametnega testa in na podlagi te izkušnje je sledil tudi zapis – Twittanje med vožnjo NI kul, zakaj odsvetujem uporabo mobilnega telefona med vožnjo.
Sam se že precej časa med vožnjo ne pogovarjam po mobilnem telefonu! Nikoli ni nič tako nujnega, da ne bi počakalo par minut!


Vendar se bo sedaj našel nekdo, ki bo trdil, da je razlika med telefoniranjem med vožnjo in pisanjem SMS-ov? Seveda obstaja razlika. Vendar če moraš izbrati koga boš klical po telefonu, potem počneš isto stvar, kot jo počneš pri tipkanju SMS-ov. In če se pogovarjaš po telefonu o resnih in pomembnih stvareh, potem se tudi veliko bolj osredotočiš na pogovor, kot pa na dogajanje na cesti. In ko se voziš in govoriš po mobilnem telefonu, se v bistvu ne zavedaš kaj se dogaja na cesti, ali okoli nje. Ko prekineš klic, se verjetno dokaj pogosto vprašaš, če je bil kakšen radar ob cesti, kakšna žival, ali celo kakšen pešec. Odvisno je seveda od hitrosti vožnje in ceste.

Na podlagi česa sem se odločil, da ne bom več telefoniral med vožnjo? Ker sem nekaj časa opazoval voznike na avtocestah, ki so vozili najbolj “čudno”. Namreč menjavanje pasov brez smernika, vožnja po dveh voznih pasovih, vožnja pri hitrosti 100km/h po prehitevalnem pasu, itd..
Vsem je bila skupna ena preprosta zadeva – med vožnjo so govorili po mobilnem telefonu. In njihova zbranost je bila posvečena sogovorniku, namesto vožnji. No, na žalost na naših avtocestah nihče ne kontrolira tega prekrška in vsi to s pridom izkoriščajo.

Jaz ne telefoniram/smsam/tvitam/fejsbukam več med vožnjo! Mogoče s tem ne bom prispeval k zmanjšanju števila mrtvih na naših cestah, vendar bom vsaj vedel, da sem na cesti osredotočen na vožnjo in da se bom v primeru nesreče zavedal pravega razloga zakaj je prišlo do nje! Upam, da me bo še kdo posnemal, kajti še vedno trdim da za stanje/število nesreč na slovenskih cestah ni kriv samo alkohol in previsoka hitrost, ampak tudi takšne stvari, kot je telefoniranje in nezbranost med vožnjo!

In še najbolj zanimiv primer, ki sem ga doživel prejšnji teden v semaforju pri izvozu iz avtoceste v Tomačevem:
Rdeča luč na semaforju. Pred menoj Renault Megane in notri precej veliko dima. Ko ustavim za avtom, vidim da v njem ženska z eno roko drži mobilni telefon k ušesu, z drugo roko pa cigareto in kadi. Rdeča luč se spremeni v zeleno. In čakam. In čakam. Po približno 15 sekundah, ker jaz nisem želel motiti tega tihožitja, avto za menoj “pohupa”. Ženska pred menoj odpre okno in odvrže skozi okno telefon!!! Tega, kaj se je zgodilo s cigareto, oz. kje je končala niti ne želim vedeti. Ženska je ugasnila avto, stopila iz njega in začela pobirati telefon, kolona pa je odpeljala mimo nje po levem pasu.
Se zgodi!

3 Responses to Med vožnjo se ne pogovarjam po mobilnem telefonu!

  1. prgrmr pravi:

    Ampak sem zraven sodijo še tisti, ki se ne pogovarjajo po telefonu, ampak s sopotnikom v avtu, kjer je še dodatna nevarnost, ker se ves čas obračajo proti njemu …

  2. MM pravi:

    Še posebej če otroke vozijo na zadnjih sedežih

  3. markopigac pravi:

    Odkar imam v avtu serijsko vgrajeno prostorocno telefoniranje, mi to vec ne predstavlja tezav. Prej sem bolj kot na cesto moral gledati v katerem grmu tici policijski zajec.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.