Družbena omrežja za podjetja – odgovori za Finance

Pred časom sem dobil par vprašanj za Finance, vendar so uporabili zgolj delčke mojih odgovorov. Posledično so tukaj malce daljši odgovori, v katerih poskušam razložiti moj pogled, oz. videnje na družbena omrežja za podjetja. V zapisu – Facebook ni sveti gral in ne bo rešil vašega podjetja sem pizdil nad tem našim fenomenom, ko mora biti vsako podjetje povsod prisotno, tukaj pa vse skupaj malce drugače razložim (vsaj upam!).

 

Na katerih novih networkih mora biti podjetje prisotno in kako si lahko s tem pomaga?

V Sloveniji obstaja fama, da mora biti podjetje prisotno na vseh družbenih omrežjih, čeprav ljudje, ki urejajo te stvari v podjetju (“community manager”) niti najmanj ne poznajo zakonitosti teh družbenih omrežij, niti se ne zavedajo, kaj naj delajo na njih. Moj nasvet za podjetja je zelo preprosto – če ne veš kaj bi počel na novodobnih družbenih omrežjih, potem tega ne počni. In če je želja vseeno prevelika in se priložnost ne sme zamuditi, potem svetujem da se poišče pomoč pri podjetjih, oz. agencijah, ki poznajo vse pasti in prednosti teh družbenih omrežij. Veliko bolj preprosto bo, kot da se odkriva topla voda in dela škoda lastni znamki, kot imam sam priliko videti večkrat.

Podjetje na novodobnih družbenih omrežjih ne bo direktno prodajalo stvari, vendar lahko z dobro načrtovanimi akcijami pripelje uporabnike na svoje spletno mesto, kjer bo obiskovalec opravil nakup, oz. pustil svoje podatke. Odvisno od same ideje, ki je zadaj, predvsem pa od samega spletnega mesta, ki je pomemben tudi v tem primeru.

Glede na to, da je trenutno preko 85.000 “družbenih omrežij”, oz. da je vsako minuto kaj novega na spletu, bi sam svetoval da podjetja premišljeno izbirajo orodja – kar so družbena omrežja, ki jih bodo uporabljali. Boljše obvladovati par njih, kot pa biti povsod povprečen. V Sloveniji se mi zdita dva primera vredna omembe, ker sta drugačna od teh, ki smo jih navajeni:

 

Kako naj se podjetja lotijo teh omrežij?

Če je podjetje iz panoge oblikovanja, fotografije, arhitekture, potem svetujem Pinterest (ki ima zelo hitro rast uporabnikov) in je namenjen prav tej kategoriji.

Če je to lokalna pekarna v mestu s 500 prebivalci, potem bi bil Foursquare povsem nesmiseln na prvo žogo, vendar, če se ponudi popust ob check-inu in to vidijo 4sq uporabniki ob vsakem svojem check-inu tudi v bližnjih krajih, pa je to zelo dobro, predvsem pa zastonj znamčenje. Glede na to, da to ne stane nič, je zadeva zelo uporabna!  Vprašanje o tem, kaj se splača je zelo dvorezen meč. Odvisno od tega, kaj si podjetje želi narediti. Če jim je dovolj znamčenje potem definitivno, če pa bi radi generirali prodajo, pa to ni več pravo orodje, s katerim si bodo pomagali.

Predvsem pa ne smemo pozabiti Linkedina, ki je sicer bolj namenjen povezovanju ljudi na podlagi profesije, vendar je tudi odlično orodje za sklepanje poslov za podjetja, ki so na njem. Ima svoje zakonitosti in ni tako preprost kot Facebook, ali Twitter, vendar je pomemben za podjetja, ki želijo narediti predor v tujino.

 

Katero od vseh družbenih omrežij je po tvojem mnenju še vedno najbolj koristno za podjetja?

Če smo do pred kratkim verjeli v to, da je Facebook najboljša stvar pod soncem in da bo rešil vse, smo sedaj nekako pristali na trdih tleh in ugotavljamo, da temu mogoče res ni tako in da se je potrebno zelo truditi, da se kaj dogaja. Število oboževalcev pač ni nekaj, kar bi samo po sebi generiralo prihodek in marsikdo je že ugotovil, da ljudje na Facebooku niso zaradi nakupov, ampak zaradi zabave. Posledično je tudi vrednost uporabnika na Facebooku temu primerno manjša. Podobna zgodba je s Twitterjem – vsaj v Sloveniji, kjer je število uporabnikov še dosti majhno v primerjavi z ostalim svetom.

CTR pri Twitterju je od 0,2% do 2% na povezavo, kar je zelo malo, objavo na Facebooku pa vidi manj kot 4% oboževalcev. To so gabariti, ki jih je potrebno upoštevati in se zavedati, da so številke nizke in posledično tudi ni zelo velike koristi od tega. “Engejdžment” v Sloveniji je nekaj drugega, kot v tujini – pri nas je pomembna cena, ki jo potrošnik plača in ne znamka, ki jo vidi na vsakem koraku!

Če bi obstajala univerzalna enačba za podjetja, kaj jim bo prineslo največ koristi na družbenih omrežjih, bi jo z veseljem prodal. Na žalost ne obstaja, obstajajo pa primeri dobre prakse, ki jih lahko upoštevamo pri samem načrtovanju aktivnosti na družbenih omrežjih.

Zadnja iskanja:

aljoša domijan, aljosa domijan blog, aljoša domijan instagram, znamčenje podjetja
Družbena omrežja za podjetja – odgovori za Finance was last modified: april 11th, 2012 by had

Komentiraj

15 x komentirano “Družbena omrežja za podjetja – odgovori za Finance

  1. Hmm … CTR pri twitterju in visibility pri FB-ju sta edini številki, s katerimi tu postrežeš? Zanima me, tako teoretično kot praktično, kako sploh lahko kdorkoli govori o “splača in ne splača se iti tja in tja”, če ni niti ene prave merodajne matrike, kaj šele ROI-ja?

    • zadel zebljico na glavico.. lahko postrezes ti z lastnimi stevilkami.. kaksne so konverzije s facebooka za spletno trgovino, kjer je mogoce meriti vpliv fb-ja.. in se to, internet trgovine so zelo specificne za te stvari.. in verjamem, da se da kaj narediti iz tega..

      ce poznas kaksen primer, govorimo o sloveniji, o tem, bom zelo vesel, da ga vidim.. namrec na zalost vsi govorijo o tem, koliko se dela na tem, nihce pa nima nobene stevilke.. niti ne ve, koliko prodaje generira facebook..

      do takrat, ko mi bo kdo pokazal stevilke, pa bom vedno znova zagovarjal stalisce, da je boljse da te ni, kot pa da ne ves kaj delas..

      • Konverzija direktno s fb-ja za spletno trgovino je 1% (konkreten podatek z dveh spletnih trgovin). Seveda je to odvisno od tega, kako je spletna trgovina zasnovana, od blagovne znamke, od designa … Pri konkretnima spletnima trgovinama gre za eno, ki ima precej uveljavljeno blagovno znamko (11.000 iskanj na google-u na mesec) in eno, kjer gre za novo blagovno znamko. Konverzija je pri obeh ista.

        Sam sem mnenja, da je FB edini social media kanal, ki trenutno lahko podjetjem v Sloveniji koristi. Zakaj?
        1. 700.000 uporabnikov
        2. Možnost oglasov in sorazmerno enostavno grajenje baze
        3. Ostala družabna omrežja še niso dosti uveljavljena pri nas.

        • hvala za podatke.. verjetno so to resnicno uporabniki, ki so sami postali obozevalci in ne taksni, ki so prisli preko nagradnih iger, ali celo oglasov..

          in drzi, da je facebook za taksno dejavnost najbolj primeren.. za direktno prodajo v spletni trgovini, ker nobeno drugo orodje ni tako mnozicno obiskano pri nas..

          se enkrat, hvala za podatke

        • Za kakšne uporabnike gre, je precej težko ugotoviti. Mislim pa, da se najde vseh po malo. Saj tudi ljudje, ki igrajo nagradne igre kupujejo :)

          LP

      • Konverzija okrog 1% je povsod enaka, torej na FB, Google, …. in ne glede na to, kaj ponujaš (ponujamo 250 tisoč izdelkov, tako da smo preizkusili zelo različne vrste artiklov), če delaš vsaj približno tako kot je treba. Z uspešnimi akcijami dosežemo pri EnaA oglaševanju do max 3%.

        • Aljoša, torej samo da se prepričam: to je CR glede na obiske ali glede na unique-e?

        • Gregor, dobro vprašanje. Šteti so plačani kliki v dobri veri, da so unique, tako kot obljubljata Google in Facebook. Kaj več ne moremo (ne znamo?) meriti. Če namreč danes klikneš na oglas za TV, čez dva tedna pa na oglas za pralni stroj, te štejemo vsakič posebej.

  2. hehe Tistim, ki služijo na Facebooku je v interesu, da ti ostane takšno mnenje in ga širiš naprej. Less crowd, lesser CPC. :))

  3. Uuu, koristen zapis.

    Fantje, vidim, da se spoznate na social marketing … Lahko prosim priporočate kakšno literaturo na temo, kako zagrabit Twitter, Facebook, Google+, Instagram… in ostala top družbena omrežja za prezentacijo & launch & pospeševanje prodaje smartphone appov?

    Amazon je poln “Fb, Tw, Li for dummies” literature … In dobro priporocilo direkt od marketing gurujev cenim bolj.

    Hvala!

  4. Hej, se povsem strinjam, da če nimaš konkretnih ciljev kaj početi na družbenih omrežjih, potem se tega raje ne loti. Ne verjamem, da pri nas obstaja fama, da mora biti podjetje prisotno na vseh družbenih omrežjih. Kajti v tem primeru Petrol ne bi bil osamljen primer na 4sq, niti Elle na Pinterestu, na Twitterju je samo peščica ne-medijskih brendov, na Google+ pa praktično nobenega omembe vrednega.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.


tri × = 24

Lahko uporabite te oznake HTML in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>