Par mojih objavljenih kolumn na portalu Mobitel tehnik –  http://tehnik.mobitel.si.

 

Brez družbenih omrežij si našega življenja ne predstavljamo več. Jutro se začne s pregledom Twitterja ali Facebooka, kasneje preverimo še Instagram in ostala družbena omrežja, na katerih smo aktivni. Vse to nam je samo po sebi umevno, redko kdaj pa se vprašamo, od kod izvirajo ideje o teh družbenih omrežjih in kako je njihovim ustanoviteljem uspelo.

Zadnja štiri leta se večina našega časa vrti okoli Facebooka, Twitterja, Pinteresta in ostalih družbenih omrežij. Družbena omrežja so postala del našega vsakdana in postali smo del globalnega omrežja. Število uporabnikov družbenih omrežij se vsakodnevno zvišuje, kljub temu, da so prej omenjena omrežja že precej stara in da v tem času nismo dobili ničesar novega, kar bi nas popolnoma zasvojilo in bi začeli spreminjati svoje navade.

Na vprašanje, kaj Google ve o nas, bi bil najboljši odgovor – vse! Da lahko uporabljamo njegova brezplačna orodja in storitve, on pridobi o nas cel kup podatkov, ki jih pametno monetizira. Saj se verjetno vsi zavedamo, da ni nič zastonj, pa čeprav imamo včasih tak občutek, kajne? Če uporabljamo njegove storitve in smo prijavljeni, potem lahko na spodnjih povezavah preverimo, kaj vse Google hrani o nas. Verjetno bo marsikdo presenečen!

Spletne prevare obstajajo že zelo dolgo. Verjetno je vsak od nas že prejel pismo iz Nigerije, kjer so mu neznanci ponujali neskončno velike vsote denarja sorodnika, ki je umrl. Vse, kar je treba storiti, je, da pošiljatelju nakažete precej nizek znesek, da bo lahko uredil prenos denarja na vaš račun. In če storite to, potem pozabite, da boste še kdaj videli svoj denar, saj gre za eno izmed najbolj preprostih spletnih prevar, ki pa je še vedno množično uporabljana.

Svet, v katerem živimo, je poln nasilja. Ko prižgemo televizijo, nam mediji predvajajo posnetke nasilja. Ko listamo časopise, so v njem objavljene fotografije, ki zelo nazorno prikazujejo stvari, ob katerih marsikdaj zamižimo. Tudi na spletu je veliko takšnih in drugačnih objav, ki so povezane z nasiljem. Vendar to ni edino nasilje, ki obstaja na internetu.

Elektronska pošta Gmail je produkt podjetja Google in se je na začetku imenovala Caribou. Najprej je bila namenjena predvsem zaposlenim v podjetju Google, 1. aprila 2004 je bila beta verzija predstavljena javnosti in kasneje, 7. februarja 2007, je postala javna. Sedaj ima Gmail prek 425.000.000 aktivnih uporabnikov in je na voljo v 71 različnih jezikih.

Prejšnji teden sem bil na predstavitvi novih naprav podjetja Samsung. Med novostmi so predstavili tudi njihovo pametno uro Gear S, ki ima cel kup zanimivih funkcionalnosti, ki nam pridejo prav v vsakdanjem življenju, in prav preprosto zamenja naš mobitel, ki ga imamo večino časa v žepu. Gear S namreč omogoča tudi klicanje in sprejemanje klicev – če ste v bližini Samsung naprave, potem prek Bluetooth povezave, sicer pa v Gear S vstavite SIM-kartico in tako dobite povsem avtonomno napravo.

Pred par dnevi je minilo šest let, odkar sem po dolgotrajnem iskanju v Italiji končno kupil svoj prvi iPhone 3G. Še vedno se spominjam občutka, ko sem z navdušenjem odpiral škatlo, v njej našel dve Applovi nalepki, ki sem ju takoj nalepil na avto, in prvega pritiska na gumb, s katerim sem prižgal svoj nov telefon. Bila je povsem nova izkušnja in šele takrat sem razumel navdušenje prijateljev, ki so imeli telefone iPhone že pred menoj. Odprl se mi je nov svet, čeprav sem bil mnogo let pristaš znamke BlackBerry in me dotlej telefoni na dotik niso premamili oz. navdušili.

No-mobile-phone phobia je še ena izmed fobij, ki je postala zanimiva v zadnjih letih. Leta 2008 je raziskava britanskega Post Offica presenetila z informacijo, da ima več kot 50 % prebivalcev Velike Britanije strah pred mobilno nedosegljivostjo, in takrat se je uradno pojavilo ime za to fobijo. Ta strah zajema izgubo mobitela, nedosegljivost, prazno baterijo… Posledice se izražajo v tem, da so ljudje nervozni.

 

 

One Response to Kolumne za Mobitel tehnik

  1. Anonimno pravi:

    Odlična reklama za peticijo “Za privatizacijo kolhozov”. Precej jo grem podpisat!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.