Javne univerze in fakultete članice so kot javni zavodi neposredni proračunski uporabniki. Vsi prihodki neposrednih proračunskih uporabnikov so v skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o javnih financah namenski prihodki proračuna:

»Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od prodaje…”

Torej so tudi “prihodki iz tržnih dejavnosti” javnih fakultet neposredni prihodki proračuna. Pika. Zato jih Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna nadzira. Nadzor se izvaja zaradi zagotavljanja zakonite, gospodarne in učinkovite porabe javnih sredstev. Po določilih Zakona o javnih financah (glej 2. in 43. člen) so vsi prihodki, tudi nakazila iz pogodbenih razmerij za storitve fakultet na trgu javni denar, ki ga neposredni proračunski uporabniki uporabljajo za dosego zastavljenih ciljev. Zastavljene cilje morajo neposredni proračunski uporabniki doseči z učinkovito, zakonito in gospodarno rabo javnih sredstev, o čemer morajo voditi računovodske izkaze tako, da vsaka transakcija pusti računovodsko sled, po kateri je mogoče inšpektorju in revizorju preveriti, ali je bil javni denar zakonito porabljen skladno z njegovim namenom.

Oglejmo si, kaj objavlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna na svoji javno dostopni spletni strani:

O URADU

Urad RS za nadzor proračuna je centralni organ za harmonizacijo in koordinacijo sistema notranjega nadzora javnih financ. Zadolžen je za razvoj, usklajevanje in preverjanje finančnega poslovodenja in notranjih kontrol ter notranjega revidiranja pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega in občinskih proračunov.

Na področju porabe sredstev EU skladov deluje kot neodvisni organ za finančni nadzor tako, da, med drugim, izvaja predakreditacijske preglede, certificira letne izjave o izdatkih in izjave ob zaključku projektov ali programov in izvaja neodvisno kontrolo pravilnosti porabe

Kot koordinacijska točka za sodelovanje z Uradom Evropske komisije za boj proti goljufijam (OLAF) usklajuje aktivnosti na področju zaščite finančnih interesov EU in obravnava ter posreduje Evropski komisiji poročila o nepravilnostih.

Tradicionalno pomemben del aktivnosti predstavlja proračunska inšpekcija

V nadaljevanju pa še:

NOTRANJI NADZOR JAVNIH FINANC

Notranji nadzor javnih financ obsega na enotnem sistemu zasnovano finančno poslovodenje, kontrole in notranje revidiranje, ki ga vzpostavi proračunski uporabnik, da s tem obvladuje poslovanje in zagotovi zakonito, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev ter doseganje zastavljenih ciljev.

Finančno poslovodenje obsega vzpostavitev in izvajanje načrtovanja in izvrševanja proračunov in finančnih načrtov, računovodenja in poročanja zato, da se zagotovi zakonita, gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev, ter dosežejo zastavljeni cilji.

Notranje kontrole obsegajo sistem postopkov in metod za obvladovanje tveganja, ki lahko vplivajo na zakonito, gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ter doseganje zastavljenih ciljev.

Notranje revidiranje je neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja; namenjena je povečevanju koristi in izboljševanju poslovanja proračunskega uporabnika. Pomaga mu uresničevati njegove cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganji ter njihovega obvladovanja in upravljanja.

Ni mi znano, koliko, če sploh, je proračunska inšpekcija izvajala svoje pristojnosti. Še manj mi je znano. koliko in kako glede porabe sredstev javne univerze in njihove fakultete v skladu z Zakonom o visokem šolstvu nadzira ministrstvo za šolstvo. Vsekakor »super nadzor« proračunske porabe, ki ga izvaja izjemno usposobljeno in strokovno Računsko sodišče, ni ugotovil, da bi proračunska inšpekcija, ali še kakšen drug pristojen organ nadzora, svoje pristojnosti izvajali ležerno, malomarno, ali bog ne daj celo sploh ne izvajali. Tako nimamo osnove misliti, da nadzora ni bilo, ali da le-ta ni bil dovolj učinkovit in strokoven. Če je temu tako, je povsem nerazumljivo, kako so fakultete, kot neposredni proračunski uporabnike vse od daljnega leta 2003 nemoteno uporabljale javna sredstva, tako prilive iz proračuna, kot prilive iz naslova opravljenih storitev, ne da bi pristojni organi ministrstva za finance, ministrstva za šolstvo in vlada ukrepali in preprečili odklone, ki jih je obelodanil dosledni predsednik protikorupcijske komisije g. Štefanec.

Možno je, da so proračunski inšpektorji in nadzorniki ministrstva za šolstvo pri svojem delu zaznali nepravilnosti pri uporabi javnega denarja in da so celo o svojih ugotovitvah obvestili ministra, pristojnega za finance, možno pa je seveda tudi, da so inšpekcije in revizije bile površne, opravljene malomarno in da nepravilnosti niso odkrile. Gotovo ni mogoče prejudicirati, ali bo KPK pri svojem nadaljnjem delu ugotovila, kar je pristojna inšpekcija spregledala, ali ni opravila, ali pa je ugotovila, a ni ukrepala, ali pa po njenih opozorilih ni ukrepal ne resorni minister za finance, ne njegovo ministrstvo, ne minister za šolstvo, ne vlada RS.

Kdo bi vedel in se znašel v labirintih pristojnosti, odgovornosti, dela in opustitev naših organov, ki transparentno oglašajo, kaj vse počnejo, čeprav tega ne počnejo, če pa že počnejo, ni nobene koristi od njihovega truda, ker organi, ki bi morali ukrepati ne ukrepajo. Skratka, kdo ve, kdo zna razložiti dvome, ki tarejo duha slovenskega naroda, ko po medijih spremlja besedne dvoboje predsednika KPK in njegovih razkrinkanih žrtev, ki so stranke preiskave zaradi ravnanj, ki bi nemara predstavljala korupcijska tveganja.

KPK je namreč organ pristojen za razkrivanje korupcijskih tveganj in ravnanj, ne pa organ, ki bi bil pristojen za revizije in inšpekcije neposrednih proračunskih uporabnikov. Vse kaže, da KPK počne nekaj, kar ni njegova dolžnost in pristojnost in da celo presega svoje naloge ter tako skuša popraviti napake organov proračunskega nadzora, ki očitno ne zaznajo nikakršnih sistemskih odklonov od zakonsko opredeljene ureditve delovanja sistema javnega financiranja javnih storitev, v danem primeru sistema izobraževanja na slovenskih javnih fakultetah.

Kaj se bo zgodilo po vsem razburjanju, ki ga je razvnelo razkritje KPK, je mogoče predvideti in z gotovostjo trditi, da se bo zgodilo, da se ne bo nič spremenilo. KPK namreč nima pristojnosti kar koli odločati. Ne more nikogar razrešiti, ga klicati na odgovornost ali v pravdi zahtevati odškodnino. Vse to so naloge drugih pristojnih inštitucij, ki bi po zakonu morale ukrepati že mnogo prej, preden je g. Štefanec v svoji zagnanosti sprožil vihar javnega zgražanja in pogrom na »oderuške« profesorje slovenskih fakultet na čelu z zdaj že odstopljeno ministrico za izobraževanje, rektorjem univerze v Ljubljani, bivšim ministrom za delo in socialo ter dekanjo Ekonomske fakultete v Ljubljani. Toda, če vsi pristojni organi vse od leta 2003 dalje niso storili nič, da bi preprečili zlorabo javnega denarja za bogatenje, namesto za doseganje proračunskih ciljev, lahko z gotovostjo napovemo, da tudi po ugotovitvah KPK ne bodo ukrepali.

Ključno vprašanje je, kdo je kriv, odgovoren, da v Sloveniji pristojni državni organi nadzora ne delujejo, oziroma, da od njihovega dela ni koristi. Če gre za vprašanje javnih financ, so to nedvomno ministri za finance od leta 2003 do danes in predsedniki vlad v tem obdobju. Vsaj enak, če ne večji delež odgovornosti nosijo poslanci odborov za nadzor javnih financ v državnem zboru, ki bi morali nadzorovati delo vlad in resornih ministrov. Vsekakor nosijo težko breme odgovornosti tudi državni sekretarji na ministrstvu za finance in pristojne strokovne službe ministrstva za finance. Davčni urad je vedel in zaznal preko spremljanja dohodkov državljanov in pravnih oseb, koliko kdo in iz kakšnega naslova zasluži, saj je ves ta čas vsem davkoplačevalcem izdajal odločbe o dohodnini in davkih od osebnih dohodkov. Zato ni mogoče misliti, da pristojne službe ministrstva za finance niso bile seznanjene z odkloni, na katere je opozoril g. Štefanec. Računovodstvo enotnega zakladniškega računa podrobno izkazuje vse prilive in odlive za vsakega proračunskega porabnika posebej in ob vsakem sestavljanju proračuna se pregleda poraba preteklega proračuna, z Zakonom o izvrševanju proračuna (ZIPRO) pa se vsako leto določno določijo vsi pogoji porabe javnega denarja v okviru sprejetega proračuna. Danes vemo, kdo vse je bil minister in državni sekretar na ministrstvu za finance, kdo je vodil davčni urad in proračunsko inšpekcijo in kdo je bil predsednik vlad in kdo so bili poslanci v državnem zboru, zadolženi za nadzor nad javnimi financami.

Takrat in samo takrat, ko bodo pristojni organi Republike Slovenije zmogli ukrepati v skladu z njihovimi zakonskimi pooblastili in bodo uveljavljali odgovornost zoper vse odgovorne javne funkcionarje, ki so dopustili v sistemsko pomembnem obsegu primitivno poslovanje z javnim denarjem, se bo v Sloveniji zgodila sprememba poslovnega modela, ki nas uvršča na nivo primitivnih pravnih sistemov, ne pa v družbo civiliziranih, demokratičnih, pravnih držav, kamor se neupravičeno prištevamo. Povedano drugače: vsak organ naj dosledno izvaja svoje pristojnosti in naj v javno korist zagotavlja spoštovanje predpisov in to ne glede na to, kateri pridigar, minister, rektor, dekan, predsednik, bivši ali sedanji, je prizadet, ker je pohodil vsa načela dobre vere in poštenja, ki bi jih kot javni funkcionar v skladu z njegovo prisego moral spoštovati ne le po črki zakona, temveč tudi po logiki zdravega razuma in intelektualnega poštenja in tako upravičiti zaupanje, ki so mu ga podelili volivci.

Stanko Štrajn
– več Premislekov in kritik zdravega razuma na http://www.prometej.eu

zlato-gold-02.jpg

Gostujoči zapis je kategorija namenjena bralcem bloga had. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije.

In tukaj vam dajem možnost. Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis.

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono. Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:

  • vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
  • zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
  • trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
  • politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
  • če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
  • komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
  • obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

VN:F [1.9.22_1171]

Oceni zapis:

Rating: 5.0/5 (2 votes cast)
Protikorupcijska komisija prevzema pristojnosti proračunske inšpekcije - Stanko Štrajn, 5.0 out of 5 based on 2 ratings

One Response to Protikorupcijska komisija prevzema pristojnosti proračunske inšpekcije – Stanko Štrajn

  1. boj pravi:

    ce bi nas janez bi precednik bi to vse uredil.

    VA:F [1.9.22_1171]
    Rating: 0 (from 0 votes)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.