Zadnje dni so bili mediji polni informacij o hiši Hospic, ki jo bodo zaradi pomanjkanja denarja zaprli. Hiša Hospic, ki so jo odprli leta 2010 je nudila oskrbo odraslim s kroničnimi neozdravljivimi boleznimi v zaključni fazi. Od vsega začetka je imela hiša Hospic problem, ker ni bila registrirana za opravljanje zdravstvene dejavnosti in posledično ZZZS ni mogel financirati njihove dejavnosti s katero so se ukvarjali. Izgradnjo hiše Hospic je financirala občina, hiša pa se je financirala sama, s pomočjo dobrodelnih donacij, kot tudi koncertov in ostalih dejavnosti.

V zadnjih dneh sem na spletu prebral cel kup komentarjev, ki so vlado in pristojne pozivali, da naredijo korak k rešitvi te situacije. Seveda je bilo veliko obtoževanj v komentarjih, kot tudi pametovanj. Ampak zgodba ima tudi drugo plat, ki jo je danes na svojem Tumblrju objavila Vlada RS, kjer razloži celoten postopek financiranja, kot tudi probleme, s katerimi so se srečevali v tem času obstoja Hospica (vir):

Pojasnilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti si je v preteklih letih  skupaj z Ministrstvom za zdravje močno prizadevalo, da bi za Hišo Hospic zagotovilo sistemske vire financiranja. Tako smo  v  letu 2013  (2. 8. 2013), prav z namenom, da bi finančno uredili položaj tovrstnih projektov, objavili Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovano oziroma kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.  Hiša Hospic je pred koncem razpisa svojo ponudbo umaknila in odstopila kot ponudnik.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tako delovanje hiše Hospic zadnja leta lahko sofinanciralo na podlagi razpisov za sofinanciranje dopolnilnih programov socialnega varstva.

Hišo Hospica smo sofinancirali v letu 2013 in v letu 2014 v okviru javnega razpisa za programe socialnega varstva. V  letu 2013 Celostna hospic oskrba v hiši Hospica je bil  program sofinanciran v skupni višini 28.581,37 EUR, in sicer za stroške dela v višini 23.817,81 EUR in za posredne stroške v višini 4.763,56 EUR.   V letu 2014 smo program z naslovom “ Celostna oskrba v hiši Hospica” ;Slovensko društvo Hospic sofinanicrali v višini 42.475,82 evrov, in sicer za stroške dela strokovne delavke, laične delavke in posrednih stroškov. Hiše Hospic v letu 2015 ne sofinanciramo, ker  niso  pridobili verifikacijske listine s strani Socialne zbornice Slovenije, kar je eden od splošnih pogojev  za sofinanciranje socialnovarstvenega programa. Zaradi navedenega se  s programom “Hiša Hospic”niso prijavili na javni razpis za socialnovarstvene programe.

Pri tem pa je pomembno dejstvo, da programe spremljanja umirajočih naše ministrstvo sofinancira že od leta 2000 naprej  kot socialnovarstveni program.

Program: HOSPIC – Spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev (2005-2009)

  • V  letu 2005 je MDDSZ  program sofinanciralo v  skupni višini  43.575,39 EUR (stroški dela v obsegu 2 delavcev, od tega 1 vodjo programa in 1 strokovnega delavca,
  • V letu  2006  je MDDSZ program sofinanciralo v  skupni višini 43.575,39 EUR (stroški dela v obsegu 2 delavcev, od tega 1 vodjo programa in 1 strokovnega delavca,
  • V letu  2007  je MDDSZ program sofinanciralo v  skupni višini 48.804,43 EUR (stroški dela v obsegu 2 delavcev, od tega 1 vodjo programa in 1 strokovnega delavca,
  • V letu  2008  je MDDSZ program sofinanciralo v  skupni višini 48.804,43 EUR (stroški dela v obsegu 2 delavcev, od tega 1 vodjo programa in 1 strokovnega delavca,
  • V letu  2009  je MDDSZ program sofinanciralo v  skupni višini 48.804,43 EUR (stroški dela v obsegu 2 delavcev, od tega 1 vodjo programa in 1 strokovnega delavca,

Program z naslovom “Spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev podpiramo kot večletni program ( za obdobje petih let).

Slovensko društvo HOSPIC, Gosposvetska c. 9, 1000 Ljubljana, s programom: “Hospic-spremljanje umirajočih bolnikov in svojcev” (2010-2014).

  • V letu 2010 je bil program sofinanciran v višini 78.226,47  EUR, od tega70.584,39 EUR za stroške dela in 7.642,08  EUR za materialne stroške.
  • V letu 2011 je bil program sofinanciran v višini 78.226,47 EUR, od tega 70.584,39 EUR za stroške dela in 7.642,08  EUR za materialne stroške.
  • V letu 2012 je bil program sofinanciran v višini 73.141,75 EUR, od tega  65.996,40 EUR za stroške dela in 7.145,35  EUR za materialne stroške.
  • V letu 2013 je bil program sofinanciran v višini 73.141,75 EUR, od tega  65.996,40 EUR za stroške dela in 7.145,35  EUR za materialne stroške.
  • V letu 2014 je bil program sofinanciran v višini 73.141,75 EUR, od tega  65.996,40 EUR za stroške dela in 7.145,35  EUR za materialne stroške.

V letu 2015 je program z naslovom Hospic – Spremljanje umirajočih ponovno vstopil v večletno sofinanciranje in sicer za obdobje 2015- 2019.
Program  se je razširil na nove lokacije in sedaj deluje ne nacionalni ravni. V letu 2015 se  sofinancira v skupni višini 157.936,72 EUR in sicer za stroške strokovne vodje programa in 5  strokovnih  delavcev ter posredne stroške.

Pojasnilo Ministrstva za zdravje

Paliativni pristop zagotavlja celostno vodenje bolnika ob stalnem vključevanju njegovih bližnjih v vseh obdobjih napredovale kronične neozdravljive bolezni. V takem pristopu bolnik in njegovi bližnji partnerji soodločajo pri sprejemanju odločitev, ki pomembno vplivajo na potek in kvaliteto bolnikovega življenja. Tak način obravnave bolnika ni omejen samo na zadnje obdobje življenja, ampak se začne ob postavitvi diagnoze  bolezni, saj se ves čas zavedamo, da vzroka bolezni ne bomo mogli odpraviti.

Ker tak način dela zahteva drugačno organizacijo, je bil sprejet Državni program, ki je opredelil razvoj mreže, ki bi povezala vse strokovnjake, tako medicinske kot nemedicinske, okrog bolnika in njegovih svojcev.  Razvoj mreže je regijsko usmerjen, prilagojen razvoju in posebnostim vsake regije posebej. V tem programu je inštitucionalno varstvo (domovi za starejše občane in posebni zavodi) na primarnem nivoju tisto, ki bo nudilo posteljne kapacitete za dolgotrajno oskrbo in zagotavljalo celostno vodenje stanovalcev v vseh obdobjih napredovale bolezni, v koliko bi oskrba v domačem okolju ne bila možna. V to kategorijo sodi tudi Hiša hospic, ki ni bila izbrisana iz Državnega programa, ampak umeščena v kategorijo institucionalnega varstva. Prostovoljci hospica pa tisti, ki zagotavljajo pomoč v domačem okolju ali v inštitucijah, kjer lahko na željo bolnika in njegovih svojcev pomagajo obstoječemu paliativnemu timu. Različne države po svetu imajo seveda različne modele, ki so prilagojeni njihovemu zdravstvemu sistemu, pri nas pa je Državni program prilagojen našemu.

Ministrstvo za zdravje se intenzivno vključuje v reševanje financiranja hospic oskrbe že šest let. Podanih rešitev za financiranje je bilo veliko, vsekakor pa do sedaj še nobena ni bila sprejemljiva za predstavnike Slovenskega društva hospic.

V letu 2010 je bil na podlagi sestanka in predhodnega dogovora s predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, takratnimi poslanci, predstavniki Bolnišnice Sežana in predstavniki hospica pripravljen standard za izvajanje zdravstvene nege v Hiši hospic. Standard je bil umeščen v Aneks št. 2 k Splošnemu dogovoru 2010. Ponujena rešitev, je bila glede na pravno ureditev v Sloveniji, tudi edina možnost za financiranje v okviru izvajanja zdravstvene nege na negovalnem oddelku. Društvo ne more izvajati sekundarne zdravstvene dejavnosti, lahko pa samostojno izvaja zdravstveno nego kot izvajalec s koncesijo za področje institucionalnega varstva. Od decembra 2010 do julija 2011 je bilo na Ministrstvu za zdravje devet sestankov s predstavniki Slovenskega društva hospic in Bolnišnice Sežane. Na zadnjem sestanku je bilo na podlagi izjav predstavnikov Slovenskega društva hospic ugotovljeno, da realizacija izvajanja hospic oskrbe v sodelovanju z Bolnišnico Sežana ni mogoča. Predstavnica Slovenskega društva hospic je pojasnila, da so predlagane rešitve v pristojnost Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer bodo nadaljevali z aktivnostmi, da se problematika reši.

Ministrstvo za zdravje se je v letu 2012 in 2013 aktivno vključilo v pripravo Nacionalnega programa socialnega varstva in spremembo podzakonskih aktov pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na podlagi zagotovljenih pravno formalnih podlag je bil v Uradnem listu RS št. 65/2013, dne 2. 8. 2013 objavljen javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovalno oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja. Po zaključenem razpisu je Društvo Hospic obvestilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so v času, ko je bil odprt postopek za prijavo na javni razpis, spremenili registracijo društva, tako, da Hospic ni več izpolnjeval pogojev za pridobitev koncesije.

Na Ministrstvu za zdravje se zelo zavedamo, kako pomembna je paliativna oskrba v vseh obdobjih vodenja kronične neozdravljive bolezni. Državni program torej opredeljuje mrežo, v kateri bodo izvajalci usposobljeni nudenja tovrstne oskrbe, vključno seveda s hospic oskrbo v celotni Sloveniji. Načela hospic oskrbe ne zagotavlja samo društvo Hospic, gre za znanje celostnega spremljanja bolnika in njegove družine v zadnjem obdobju življenja in seveda tudi po smrti. Tako znanje je že in bo še dostopno tudi ostalim strokovnjakom po Sloveniji in to so prizadevanja državne koordinacije in drugih struktur, ki skrbijo za razvoj mreže (npr. Slovenskega združenja paliativne medicine).

Sedaj si lahko vsak sam ustvari svoje mnenje. Je pa problem, da se je Vlada v tem primeru odzvala prepozno in ljudem ti zgornji podatki ne bodo več zanimivi – imajo svojo verzijo zgodbe – zapirajo Hospic in to je to..

jutranji pogled na morje photos 04

VN:F [1.9.22_1171]

Oceni zapis:

Rating: 5.0/5 (3 votes cast)
Hospic in dve plati zgodbe, 5.0 out of 5 based on 3 ratings

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.