Ko so slovenske banke s kamioni dostavljale denar gradbincem, finančnim investitorjem, prevzemnikom in menedžerskim prevzemnikom, je javnost odgovornost večinoma pripisala neodgovornim bankam in regulatorju (Banki Slovenije), ki je gledal stran, ko so šle banke v nevzdržno visoka tveganja.[1]

Pa ne samo „javnost“. Razkrivanja malomarnega podjetniškega finančništva se ni lotila, kolikor je znano, niti naša ekonomska stroka. To je za ekonomsko stroko in še posebej za finančno stroko naravnost sramotno, saj obstajajo jasna in v pravo pretočena sodila (ZGD, ZFPPIPP, KPFN). ZGD govori o finančnem (ne samo o računovodskem ali poslovnem) položaju podjetij kot o obvezni sestavini poslovih poročil podjetij. ZFPPIPP govori o vrsti in obvladovanju finančnih tveganj in obveznem spoštovanju načel profesionalnega finančništva. Za ravnanja v nasprotju z njim predvideva neomejeno odškodninsko odgovornost in obratno dokazno breme. Obratno dokazno breme v teh primerih ni nikakršen bavbav, saj bi moral znati vsak finančnik, če je strokovnjak in profesionalec, pojasniti svoja strokovna ravnanja. Zakon predvideva, da se vsakdo, ki se ukvarja s finančno funkcijo, na svoj posel spozna, oziroma bi se moral spoznati in pri tem zakon ne pozna izjem. Kodeks poslovnofinančnih načel[2], ki ga je kot enega od pomembnih pravil stroke pripravil in izdal Slovenski inštitut za revizijo, opisuje organizacijo finančne funkcije in njena pojmovna ter ravnalna orodja in merila ter sodila. Torej je Slovenski inštitut za revizijo, poleg stroke na univerzah, eden od stebrov profesionalnega in strokovnega finančništva[3].

Profesionalno finančništvo bi moralo poznati in vsak trenutek obvladovati finančni položaj podjetja s celovitim analiziranjem, planiranjem in obvladovanjem finančnih tveganj ter učinkovito obvladovati odstopanja. Upam si trditi, da sistematičnega spremljanja in presoje finančnega položaja po ZGD+ZFPPIPP+KPFN ter profesionalnih ravnanj glede nanj v večini naših podjetij ne bi našli, kljub temu, da so k njegovi presoji zavezani tudi revizorji. O raznih „globljih“ politekonomskih vzrokih, zakaj je bilo (in verjetno še je) temu tako, nočem ugibati. Jasno pa je, da je že sama finančna malomarnost tista situacija, v kateri se lahko v veliki meri razmahnejo in poglobijo tveganja raznih deležnikov podjetja, ki pa tega, dokler ni prepozno, niti ne opazijo. Zato je profesionalnost finančne funkcije tako zelo pomembna in njeno nepoznavanje pri iskanju odgovornosti ni olajševalna okoliščina za nikogar, ki se ukvarja in upravlja s finančnim položajem podjetja. Odsotnost finančnega profesionalizma je tudi odlična podlaga za goljufanje in kriminal obvladovalcev podjetij proti ostalim deležnikom in državi.

Tega finančno profesionalnega deficita v sistemsko pomembnem obsegu kot pomembnega neposrednega vzroka naše krize naša ekonomska stroka ne analizira in ne izpostavlja. To je – že glede na pomen finančnega profesionalizma samega – naravnost nerazumno, za samo stroko in njeno avtoriteto pa pogubno. S tem ji iz rok polzijo pomembne spoznave o ekonomskem sistemu in njegovem delovanju v praksi ter tudi zavest o potencialnih sanacijskih orodjih. Trpi tudi zavest finančne stroke o sami sebi in o družbenem pomenu finančne profesionalnosti. Škoda.

[1] Tako med drugim uvodoma ugotavlja dr. Jože P. Damijan v besedilu »Zakaj bi grški posojilodajalci morali trpeti«.

[2] 14.2.točka kodeksa poslovnofinančnih načel (KPFN): »Ta kodeks je sprejel Slovenski inštitut za revizijo s sklepom strokovnega sveta Inštituta dne 11. decembra 1997. S sprejetjem tega kodeksa neha veljati kodeks poslovnofinančnih načel iz leta 1989.« In še točka 14.3. kodeksa; »Ta kodeks zavezuje vse člane Slovenskega inštituta za revizijo in tiste, ki so vpisani v njegov register. Ko postanejo člani Slovenskega inštituta za revizijo ali se vpišejo v njegov register, se zavežejo, da bodo delovali po načelih tega kodeksa. Prav tako morajo delovati po njegovih načelih tudi vsi drugi strokovnjaki, ki delajo na področju finančne funkcije.«

[3] Član strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo je bil dolga leta (do leta 2009 – torej še vso konjunkturno obdobje) tudi naš aktualni finančni minister in je med drugim bedel nad našim poslovnofinančnim profesionalizmom.

Igor Umek – več Premislekov in kritik zdravega razuma na http://www.prometej.eu

dars_avtoceste04

Gostujoči zapis je kategorija namenjena bralcem bloga had. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije.

In tukaj vam dajem možnost. Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis.

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono. Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:

  • vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
  • zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
  • trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
  • politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
  • če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
  • komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
  • obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

VN:F [1.9.22_1171]

Oceni zapis:

Rating: 5.0/5 (1 vote cast)
Malomarno podjetniško finančništvo, 5.0 out of 5 based on 1 rating

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.