Content is King – vsebina je kraljica, je mantra, ki jo poslušamo zadnja leta. Content marketing, content curation,  kup buzzwordov se je pojavilo na to temo, ki služijo samo nečemu – da se content boljše prodaja.

Dobili smo strokovnjake, ki se ukvarjajo s contentom. Obstajajo konference, kjer se govori o contentu. Družbeni mediji so sicer še vedno v ospredju, vendar se v zadnjem času govori tudi o vsebinah. O tem, kdo jih ustvarja, kakšne naj bodo, kakšna vsebina zanima uporabnike, predvsem pa zadnje čase ugotavljam, da se vsebina da zelo dobro prodajati. Vendar to ne vsaka vsebina, ampak originalna, ki jo ustvarite sami in ki ni prevod, ali pa kopiranje novic iz drugega portala, kar je ponavadi najbolj preprosta rešitev in se je poslužuje zelo veliko content makerjev.

Zakaj je govora o vsebini?

Ker ljudje na internetih že od nekdaj iščemo vsebino! Iščemo informacije, ki pa ne smejo biti več zgolj in samo suhoparne, ampak morajo imeti zgodbo – vse mora imeti svojo zgodbo, da nam na koncu odločitvenega tunela pride na misel, da iz žepa potegnemo svojo “diners” kartico in z njo plačamo to, kar smo si ogledovali in iskali. Če dobimo kvalitetno zgodbo, če dobimo informacije, ki smo jih želeli, je naša odločitev precej bolj preprosta, kot sicer.

Ali se nismo že naveličali enih in istih Facebook statusov, s katerimi nas “razveseljujejo” social media guruji?

Vsebina, vsebina in vsebina / content marketing Živimo v času družbenih medijev, ko se beseda engagement prodaja odlično in jo vsak “social media guru” prodaja naokoli kot vročo žemljico. Obstaja cel kup “nasvetov”, kako najboljše komunicirati s svojimi potrošniki na družbenih omrežjih. Zadeva je v bistvu povsem preprosta – vsaj tako je ponavadi zapisano v teh nasvetih in podoben “bullshit” se prodaja na raznih delavnicah o družbenih omrežjih.

Znamka, oz. skrbniki znamke – v tem primeru tudi agencije, bi morale začeti (končno!) poslušati svoje potrošnike. Namreč ravno v nas se skrivajo odgovori na takšna in podobna vprašanja, na katere sicer obstajajo tudi drugačni odgovori, ki so zapisani v analizah, vendar so veliko bolj preprosti, če se nam jih zastavi in če znamka dobi odgovor iz prve roke. V tem primeru potrošnik dobi dejansko občutek, da znamka z njim komunicira in da si želi naših nasvetov, oz. da znamko celo dejansko zanima naš pogled na njih.

Samo originalna vsebina šteje na spletu?

Splet je postal nekaj samoumevnega, predvsem pa so se stvari precej spremenilo s pojavom družbenih medijev – Facebook, Twitter,… Spremenila se je tudi vsebina na spletu. Če je bilo pred pet in več leti veliko upanja namenjenega blogerjem, ki bodo postali “državljanski novinarji” in bodo ustvarjali kvalitetne, originalne vsebine, je le to upanje počasi zamrlo. Nekaj blogerjev pri nas še vztraja in ustvarja originalne vsebine, veliko jih je zamenjalo blog za hitrejše komunikacijske kanale, nekateri so se odločili, da je to izguba časa..

Če pogledamo medijsko spletno krajino pri nas, potem je vsa stvar še precej bolj žalostna.

Večina tujih novic, ki jih objavljajo naši spletni portali je pobrana iz tujih virov (da raje ne začnem pizditi nad avtorskimi pravicami fotografij, ki jih objavljajo!), domača vsebina pa je v večini primerov iz istega vira – STA. In kar je še lepše pri celotni zgodbi, mediji sami med seboj povzemajo zgodbe, čeprav niso resnične in jih niti nihče ni preveril – ampak takle mamo, saj smo v Sloveniji!

Kdaj si nazadnje delil s svojimi prijatelji originalno vsebino na Facebooku, ali recimo na Twitterju?

Generična fotografija, recimo ob petkih sonce, ki si jo nekje našel na spletu in jo objavil ne šteje pod originalno vsebino! Tudi to, da si našel zanimivo novico na nekem spletnem portalu in jo tvitnil ne šteje!

Ste se kdaj vprašali, kaj dejansko ponujate svojim obiskovalcem na spletnem mestu? Ste se kdaj postavili v njihovo vlogo – brez da bi poznali svoje produkte, storitve, ki jih poskušate prodati in prebrati vsebine, ki jih imate na spletnem mestu? Če ste in ste karkoli razumeli, potem ste med tistimi, ki vsaj približno vedo, kako se tem rečem streže.

Na žalost je realnost precej drugačna in obratna. Večina spletnih mest ima tako zanič vsebine, da niti ne veš kaj so želeli prodajati. Veliko spletnih mest ima vsebine, ki so namenjene zgolj in samo Google pajkom in je vse ostalo nepomembno. In kje smo v tej celotni zgodbi mi, obiskovalci takšnih spletnih mest?

Ni nas. Približno tako je, kot s politiko, ki se vsake štiri leta spomni na nas, da nas potrebuje in da nam je treba kaj lepega povedati – tudi spletna mesta doživljajo takšne “make overje” in potem se njihovi ustvarjalci dičijo nad tem, kar so naredili.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.