Se spomnite vrednot iz svojega otroštva? Kaj vam je bilo pomembno, ko ste odraščali? Kaj so vam starši vcepili v glavo, da je pomembno v življenju?

  • da je največja vrednota delo
  • da smo Slovenci po naravi skromni
  • da ne smemo izstopati iz povprečja in če kdo izstopa iz povprečja, da ga takoj zatolčemo na realna tla
  • da svoje mnenje zadržimo zase, da ne bi slučajno koga užalili
  • da moramo poslušati starejše, ker imajo izkušnje in znanje

Saj je bilo tako, kajne? No, jaz sem imel precej veliko srečo in je zame veljalo zgolj prvo – največja vrednota je delo. Delo, ki je v teh časih vse bolj “redka dobrina”, predvsem pa je delo, v katerem uživaš in te izpopolnjuje težko najti.

Kaj pa če bi pogledali na te vrednote, ki so nam jih vcepili v nekem drugem času, predvsem pa v drugem sistemu na malce drugačen način.

  • ali je res smiselno, da smo skromni in da ne znamo gledati drugače na svet?
  • ali je res smiselno, da se bojimo izstopiti iz povprečja in se samozavestno in samozadostno pohvaliti, če nam nekaj uspe?
  • ali je res smiselno, da svoje mnenje zadržujemo zase, ko pa ga lahko povemo in ne tvegamo nič, da bi se nam kaj zgodilo?

Je mogoče napočil čas, da prevrednotimo vrednote in da postavimo drugačne prioritete le teh? Zadnjih n-let, odkar smo v Sloveniji smo poskušali in le redkim je uspelo – če bi dali te ljudi, ki jim je resnično uspelo (ne, ne govorim o “tajkunih” in podobnih), na skupni imenovalec, bi ugotovili dokaj preprosto stvar – naredili so preskok v mišljenju in so šli čez te ustaljene prakse in vzorce v katerih smo živeli.

Predvsem pa se niso ozirali na okolico v kateri živijo in ljudi, ki jih obkrožajo. In naredilo so točno tisto, kar so si zastavili, brez da bi se ukvarjali z vsemi okoli njih, ki jim tega niso privoščili. Pa vendar, marsikdo od njih je še vedno ostal enak človek kot je bil, ki še vedno ceni enake stvari, ampak v sebi je spremenil določene poglede!

Je res tako težko stopiti iz okvira in spreminjati sebe? Je lažje spreminjati cel svet in na koncu ugotoviti, da tudi to ne pelje nikamor? Ja, še vedno je delo vrednota in vsako delo je častno, če ga opravljaš častno – na žalost se s tem ne more strinjati preko 100.000 Slovencev, ki nimajo dela, čeprav bi radi delali. Je še vedno to, da smo ponižni in tihi naša vrednota – ko pa smo čez stoletja ugotavljali, da to ni to!

Vsak dan lahko nekaj storimo zase. Samo odločiti se je potrebno in si postaviti prioritete, ki morajo imeti neke temelje. Če ne kupiš loto srečke, ne obstaja nobena možnost, da zadaneš na loteriji. Če kupiš srečko, pa vsaj ta možnost obstaja. Vendar verjamem, da je lažje “pizditi” nad vsem in tarnati, kolk je zajebano, če niti ne poskušaš spremeniti sebe v svetu v katerem se giblješ! Ja, čas je sedaj..

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.