Živimo v času emotikonov. Emotikoni nadomestijo naša čustva, nadomestijo besede, ki smo jih pred tem pisali, predvsem pa nadomestijo del nas, ki se je bil sposoben izražati.  Ni nam več potrebno razmišljati o tem, kaj bomo napisali, ampak samo poiščeno “primerno” ikono in s tem rešimo vse skupaj.

Emotikoni nas rešujejo pri pisanju tvitov, kratkih sporočil, predvsem pa nam dajejo uteho, ko se z nekom dopisujemo in se nam dejansko ne da več pogovarjati in namesto tega uporabimo zgolj emotikone. Še bolj patetično je, ko emotikoni nadomestijo čustva. Ko z njimi pokažemo nekaj, kar smo se v realnem svetu že povsem odvadili.

Vendar ni bilo vedno tako. Včasih smo se ljudje pogovarjali. Včasih smo se družili in preživljali čas skupaj. Tudi v sedanjosti še to počnemo, vendar ima vsak od nas v rokah svoj telefon in tipka kot nor po njem, sicer bo zamudil pomembne dogodke, ki se takrat dogajajo na Facebooku, Instagramu, Twitterju..

Namesto da bi se vsak od nas zavedal, da nas tehnologija oddaljuje, kljub temu, da nas “zbližuje” in čas namenjen svoji družbi dejansko preživljal z njimi. Ampak grem predaleč.

Včasih smo ljudje komentirali. Najprej na IRCu, forumih, blogih, Twitterju, Facebooku. Smo razmišljali in spisali odgovore, ki so včasih imeli svoj smisel. Vendar se je tudi to spremenilo. Vidimo nekaj, bežno preletimo in potem stisnemo “lajk”, ali pa izberemo enega izmed emotikonov, ki so na voljo in s tem pokažemo, da podpiramo oz., da nam je nekaj ok.

Povsem neosebno, povsem avtomatično – ker nekdo nekaj takšnega od nas pričakuje. Ker je to navada in ker vsi to delajo.

Beseda izgublja svojo moč in emotikoni jo nadomeščajo. So univerzalni jezik, ki ga nekateri niti ne razumemo povsem, saj se mi velikokrat zdi, da kljub temu da spremljam vse trende in vse ostalo, nisem več digitalno pismen, kajti marsikatera stvar, ki je za mlajše generacije povsem razumljiva je meni zgolj in samo “krneki”.

Verjetno nisem edini, ki se sooča s takšnimi mislimi, vendar se bojim, da bodo kmalu emotikoni povsem zamenjali besede. Ko bo naslednjič Apple razširil svoj nabor emotikonov, bomo ljudje še manj uporabljali besede. In ko besed več ne bo, se bomo ljudje še bolj oddaljili. Nekaterim bo to super, nekaterim malce manj. Predvsem pa bo vse skupaj postalo še bolj asocialno, kljub temu, da imamo na Facebooku tisoče prijateljev, v končni fazi pa v realnem svetu komuniciramo s parimi.

Ste se kdaj vprašali, koliko resničnih prijateljev imate v življenju, ki jim lahko zaupate vse? S katerimi se lahko pogovarjate o svojih strahovih, problemih in težavah in pri tem ne uporabljate emotikonov, ampak se razjočete, ali pa od besa brcate v tla?

Zame je veliko lepše imeti celonočne debate, ko je telefon v drugi sobi in kjer so besede tiste, ki igrajo svojo vlogo. Kjer so besede vse, kar šteje. In kjer so prisotna pristna čustva!

emotikoni

Zadnja iskanja:

emotikon pomen, pomen emotikonov

One Response to Ko emotikoni zamenjajo čustva in ko so čustva emotikoni

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.