Slovenci smo ponosni na svoj jezik. Celo tako, da uvajamo glasbene kvote v slovenskem jeziku in da skočimo v zrak, ko se v javnosti pojavi predlog novele zakona o visokem šolstvu. Med najbolj aktivnimi pri slednjem (skakanje v zrak) so v Društvu slovenskih pisateljev.

Kje je torej problem v predlogu novele zakona o visokem šolstvu?

Zakon o visokem šolstvu (ZVis) (vir) ima v svojem 8. členu zapisano:

  • Učni jezik je slovenski.
  • Visokošolski zavod lahko izvaja študijske programe ali njihove dele v tujem jeziku, pod pogoji, določenimi s statutom.
  • Če visokošolski zavod opravlja javno službo, se lahko v tujem jeziku izvajajo:
    • študijski programi tujih jezikov,
    • deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
    • študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
  • Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika.

Predlog novele zakona o visokem šolstvu pa spreminja to tako, da se tretji odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:

  • Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
    • študijske programe tujih jezikov,
    • študijske programe, če se primerljivi študijski programi ali deli študijskih programov na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku,
    • študijske programe ali dele študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov,
    • skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi izobraževalnimi institucijami,
    • študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini.

V četrtem odstavku se beseda »slovenščine« nadomesti z besedilom »slovenskega jezika«.

 Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenščine.«.

Črta se šesti odstavek.

Obrazložitve k členom predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu – K 1. členu

(8.člen – učni jezik)

Člen izrecno določa, da je učni jezik slovenski.

Zaradi potrebe po večji internacionalizaciji visokošolske dejavnosti ter kvalitetnejši vpetosti visokošolskih zavodov v mednarodni visokošolski prostor tretji odstavek širi možnosti za izvajanje študijskih programov v tujem jeziku. Dopolnjena druga alineja tako omogoča izvajanje študijskih programov ali njihovih delov v tujem jeziku, če se izvajajo primerljivi, ne zgolj enaki, študijski programi tudi v slovenskem jeziku.
V skladu z dopolnjeno tretjo alinejo se v tujih jezikih lahko izvajajo celotni študijski programi, ne le njihovi deli, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali če je vanje vpisano večje število tujih študentov. Novi alineji uvajata nadaljnji dve izjemi, ki omogočata poučevanje v tujem jeziku. V skladu s četrto alinejo je mogoče poučevanje v tujem jeziku tudi v primeru skupnih študijskih programov, ki se izvajajo skupaj s tujimi izobraževalnimi institucijami, na podlagi pete alineje pa v primeru tistih študijskih programov, ki jih slovenski visokošolski zavodi izvajajo v tujini.

Peti odstavek natančneje kot doslej določa, katerim tujcem se poleg Slovencev brez slovenskega državljanstva omogoči učenje slovenščine, in sicer so to visokošolski učitelji, sodelavci in študenti.

Skrb za razvoj slovenskega jezika je s črtanjem šestega odstavka odslej v celoti v pristojnosti visokošolskih zavodov, saj odpravlja obveznost pristojnega ministra, da to uredi v posebnem predpisu.

Odziv Društva slovenskih pisateljev me je presenetil:

Društvo slovenskih pisateljev poziva ministrico dr. Majo Makovec Brenčič k takojšnjem odstopu, a tudi predsednika vlade dr. Mira Cerarja, da enkrat vendarle razmisli tudi o svoji objektivni (menimo sicer, da gre za subjektivno!) odgovornosti.

Ne pristajamo več na samoponiževanje, ki smo mu priča iz dneva v dan. Lahko razprodamo vse, kar smo skozi desetletja, stoletja ustvarili, tudi vodo in lipicance, a slovenskega jezika ne damo!

Ne gre za čustveno reakcijo na vse bolj iracionalne odločitve vlade, ampak za zahtevo enega od stebrov slovenstva, slovenskega jezika in slovenske kulture, Društva slovenskih pisateljev, ki je bilo ustanovljeno leta 1872 in ki je ob svoji ustanovitvi zapisalo, da je pisateljska država republika!

V imenu tega republikanskega duha zahtevamo torej, da se sramota, ki smo ji priča, nemudoma konča in da se novela Zakona o visokem šolstvu vrže na odpad zgodovine.

Moje mnenje – nepomembno, ampak je pač moje mnenje!

Razumem, da skočijo v DSPju v zrak. Razumem, da se bojijo, da bo slovenski jezik izumrl. Razumem, da je slovenski jezik pomemben za narod, kot smo mi. Da bi ga morali bolj spoštovati in delati z njim manj mačehovsko. Ampak, da smo bolj papeški od papeža?

Otroci se učijo tuje jezike že pri parih letih starosti. Mladina uporablja tujke in bere tuje spletne portale. Izobraževalne snovi so v tujih jezikih in mladi razumejo različne jezike.

Zadnja leta veliko poslušamo o tem, da gredo mladi v tujino. Drži in strinjam se. Dajmo jim popotnico, ki jo bodo veseli. Dajmo jim možnost, da izberejo sami, kaj bi radi – tudi sedaj obstajajo šole v tujih jezikih, pa vendar se ima vsak možnost izobraževati v svojem jeziku.

Društvo slovenskih pisateljev verjetno ni več ciljna skupina, ki obiskuje visokošolske zavode. Kaj pa menijo o tem tisti, ki se izobražujejo in bodo čez par let delovali v multinacionalkah, kjer se govorijo tuji jeziki? Ki bi radi, da jih izobražujejo tudi tuji predavatelji, ki pa ne govorijo slovenskega jezika?

Ali ne živimo v letu 2016, ko imamo svobodno izbiro in med njo sodi tudi študij v jeziku, ki si ga sam študent izbere? In ne, to ne pomeni, da ne bo več slovenskega jezika na fakultetah! Ravno obratno – študentom bomo dali izbiro in sami se bodo odločali o tem, kaj si dejansko želijo. In verjetno bodo pri DSPju presenečeni nad tem. Ampak oni izhajajo iz svojih predpostavk, predvsem pa iz svojih prepričanj. In ne, slovenski jezik ne bo izumrl zato, ker ga bodo mladi uporabljali za svoje izobraževanje.

Mogoče bi bilo bolj smiselno, da bi se v DSPju ukvarjali s tem, zakaj ni digitalnih knjig v slovenskem jeziku?

VN:D [1.9.22_1171]

Oceni zapis:

Rating: 5.0/5 (1 vote cast)
Odzivi na predlog novele zakona o visokem šolstvu / zakaj se DSP boji tujih jezikov??, 5.0 out of 5 based on 1 rating

2 Responses to Odzivi na predlog novele zakona o visokem šolstvu / zakaj se DSP boji tujih jezikov??

  1. Jernej Zidar pravi:

    “Mogoče bi bilo bolj smiselno, da bi se v DSPju ukvarjali s tem, zakaj ni digitalnih knjig v slovenskem jeziku?”

    Zivim in delam v tujini. Svojega sina bi rad naucil slovenscine, vendar v spletni trgovini Amazon, ki je zlati standard, ni na voljo nobene otroske literature v slovenscini. To je bistveno vecji problem.

    VA:F [1.9.22_1171]
    Rating: 0 (from 0 votes)
    • Anonimno pravi:

      Dandanes je skoraj nujno znati kak tuj jezik. Težko je v Sloveniji brez službe, ki jih je v tujini zaenkrat dovolj. Torej!

      VA:F [1.9.22_1171]
      Rating: 0 (from 0 votes)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.