Kategorije
fotopis – potopis
-
Grand Canyon West Skywalk – Hualapai Indian tribe – photosGrand Canyon West, ki je od Las Vegasa oddaljen 200km in vodi preko Hoover Dam-a, je definitivno vreden ogleda! Grand Canyon Skywalk - sprehajalna "pot" leži 1219 metrov nad reko Colorado in omogoča čudovit pogled za vse tiste, ki jih ni strah višine. Jaz ne sodim med njih! Pot do Grand Canyon West je zelo preprosta. Po US-93 S do kraja Dolan Springs in potem je potrebno slediti znaku za Grand Canyon Skywalk. Na koncu pride še približno 10km makedama in potem vas pričakajo Indijanci iz plemena Hualapai, ki vam za vstop na svojo zemljo zaračunajo precej lep znesek - 55.83$ za Silver Legacy, ki vključuje vstopnino, prevoz z avtobusom in obrok. No, cena na spletu je 41.95$, vendar je potrebno temu dodati še dodatek za gorivo in takse, ki jih pobira Hualapai pleme. Panorama Grand Canyon West (klik na fotko) Ampak razgled nad Grand Canyon je veličasten in vreden vožnje po vročem in razbeljenem soncu. Seveda so za tiste, ki jih ni strah vožnje s helikopterjem poskrbeli tudi za to. No, mene ne bi niti pod razno spravili nanj in v Canyon. Fotografije so rahlo kičaste! Klik na fotografijo za ostale fotografije Grand Canyon West Skywalk
-
Benetke – retro fotografijeBenetke so kraj, ki ga imam precej rad. Sicer ne bi bil tako pogosto v Benetkah! No ja, definitivno je to odlična vikend destinacija, ki je ravno toliko oddaljena od Slovenije, da se jo splača obiskati in uživati v sprehodu po ulicah in pogledu na hiške in čolne Ostali zapisi in fotografije na temo Benetk: Drugačne fotografije Benetk – klošarji na ulicah Beneški karneval 2010 – fotografije Benetke pod vodo – fotografije Beneški karneval – Carnevale di Venezia – fotografije Beneške gondole Sive Benetke v nostalgičnih barvah Fotopis po Benetkah Klik na fotografijo za celotno galerijo Benetke - retro fotografije
-
Treviso – Benečija – fotografijeTreviso je glavno mesto pokrajine Treviso, ki je del Benečije. Mesto ima okoli 80.000 prebivalcev in v njem je sedež podjetij Benetton, DeLonghi, Rudy Project in Pinarello. Je mesto z bogato zgodovino, kar je tudi mogoče občudovati ob sprehodu po mestu: Loggia dei Cavalieri, Piazza dei Signori, Piazza Rinaldi, Ponte di Pria, cerkev San Francesco, cerkev San Nicolo,.. Definitivno priporočam obisk! Klik na fotografijo za ogled galerije Treviso - Benečija - fotografije
-
Terme Olimia – Wellness Orhidelia – priporočam razvajanje!Soblogerka Mačka je pred časom pisala o Wellnessu Orhidelia. Ker poznam njen okus in če ona nekaj pohvali, je le to vredno obiska! Po obisku Hundertwasser Therm – Rogner Bad Blumau, so se moja pričakovanja povečala. In močno sem dvomil, da me lahko karkoli pozitivno preseneti pri nas. Pa vendar sem se motil. V Podčetrtku so naredili odličen Wellness, vendar še vseeno ni primerljiv s Hundertwasserjevimi termami! Že zunanja podoba je fascinantna (ravno nasprotna Hundertwasserjevim okroglinam), notranjost pa prav tako preseneča. Cena dnevne vstopnice med vikendom je 33€ (med tednom 26€), odprto od 9. do 24. ure. Klik na fotografijo za ostale fotografije Terme Olimia - Wellness Orhidelia
-
Hundertwasser Therme – Rogner Bad Blumau – čisti užitekFriedensreich Hundertwasser, avstrijski arhitekt in slikar, znan po njegovih drugačnih oblikah hiš, po drevju na strehah in predvsem po tem, da se človek v njegov zgradbah počuti domače, je v kraju Bad Blumau zasnoval povsem drugačne therme, kot smo jih vajeni. Ta vikend je bil posvečen odkrivanju Hundertwasserjevih "umetnin". 250km iz Ljubljane, na poti med Gradcem in Dunajem, leži območje kjer je precej term. Vsaj po tablah, ki so stale ob cesti, sem tako sklepal. Rogner Bad Blumau so drugačne terme - če si jih bo kdo zaželel obiskati med vikendom je obvezna predhodna rezervacija, sicer je vstop nemogoč. Tudi cena dnevnega uživanja v termah je temu primerna - 44€ na osebo - odprto od 9. do 23. ure! Vendar se definitivno splača. Namreč v terme spustijo samo 190 zunanjih obiskovalcev, toliko je namreč garderobnih omaric in pa seveda hotelske goste. In obiskovalec ima prost vstop v savne (na preko 800 kv.m.), vulkanske bazene zunaj s temperaturo vode 38 stopinj, kot tudi preko 8500 kv.m. ostalih površin. Čisto in urejeno, kot je značilno za Avstrijce in predvsem zelo drugače, kot bi si za "holcerje", ki so precej zaprti ljudje, predstavljal. Že sam prihod, ko pustiš avto na parkirišču in te ...
-
Karigador – dan na hrvaški obaliPar kilometrov pred Novigradom in nasproti Dajle, leži Karigador. Naselje hišk, ki so večinoma v lasti Slovencev in so večinoma nastale v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko se je dalo še zidati v prvih vrstah ob morju in ko je bilo to finančno še mogoče. Cene teh nepremičnin so gromozanske. Hiške v prvi vrsti, ne glede na to v kakšnem stanju so, stanejo okoli 700.000€, druga vrsta pa je precej cenejša - okoli 400.000€. No, tudi kupcev teh nepremičnin ni ravno veliko. Klik na fotografijo za ostale fotografije
-
Maria Callas – operna pevkaOb Gardskem jezeru leži mesto Sirmione. In med raziskovanjem starega dela mesta sem odkril hišo v kateri je živela "la divina" Maria Callas, potem ko se je 21. aprila 1949 poročila z Giovannijem Battisto Meneghini. Cecilia Sophia Anna Maria Kalogeropoulosm, kot je bilo njeno pravo ime, se je rodila 2. decembra 1923 v New Yorku. Pri 17 letih je debitirala v opereti Boccaccio, čez dve leti pa je nastopila v Tosci. Kasneje, ko je bila poročena, je spoznala Aristotela Onassisa, ki je zaznamoval njeno življenje. Leta 1958 ji je prvič odpovedal glas in 1965 je prenehala s petjem. Vendar je ostala tudi brez Aristotela, ki se je poročil z Jacqueline Kennedy. Umrla je 16. septembra 1977.
-
Divje jezero – fotografije – Savage lakeDivje jezero (ponavadi dolgo 65 metrov in široko 40 metrov), od leta 1967 naravni spomenik in prvi slovenski muzej v naravi, najdemo tako da 2 km pred Idrijo zavijemo po cesti v smer Bele. Divje jezero je kraški izvir, saj je 15 metrov pod jezersko gladino poševen rov, iz katerega priteka voda in polni jezero. Ta voda pa potem odteka v najkrajšo slovensko reko, Jezernico, ki se po 55 metrih izliva v Idrijco. In ravno zato je zanimiv za potapljače, ki so ga dosedaj odkrili do globine 160 metrov. Po podatkih Jamarske reševalne službe so v Divjem jezeru umrle tri osebe.
-
Cinque Terre photos – Cinque Terre fotografijeCinque Terre, pet idiličnih obmorskih mestec - Monterosso al Mare, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore, v provinci La Spezia, je bila najina naslednja destinacija. Cesta od La Spezie proti Cinque Terram je ozka in se strmo dviguje. Ko sva prvič, pred štirimi leti, obiskala Cinque Terre, je bilo to v zgodnjem jutru. Ko sva se vzpenjala je bila povsod megla. Ker je vegetacija zelo bujna, je bil občutek kot da sva se znašla v Jurrasic Parku. In tako kot se dviguješ nad morje, se tudi spustiš nazaj. In cesta, kjer se težko srečata dve vozili, je precej ovinkasta. Parkirišča so od mesta oddaljena 5 minut hoje, edino za lastnike obstajajo posebne cone. Prav tako je možen dostop z vlakom v ta obmorska mesteca. Prenočišč, oz. hotelov je malo. Vendar je toliko več restavracij in lokalov. In turistov iz celega sveta. Glede na oddaljenost, okrog 650 km od Ljubljane, je lahko to odličen enodnevni izlet. B&B v penzionu, brez interneta - 180€/noč. In naslednje jutro sva se odpravila naprej proti Genovi.
-
Vodnikov razglednikValentin Vodnik je leta 1793 služboval kot duhovnik, v majhni vasici Koprivnik nad Bohinjem. In prav nad to vasico je po njemu poimenovan Vodnikov razglednik. Prijeten, petnajst minutni, sprehod po gozdu se konča z odličnim razgledom na Bohinj, Koblo, Bohinjsko Bistrico, vzpenjačo na Vogel in domačini pravijo tudi na Triglav. Slednjega sicer nisem opazil :)
-
Od Predela do KlužIn sva šla. Od Pordenona po avtocesti do Gorice. Vsaj tako sem mislil, ko sem pred seboj zagledal tablo, ki me je opozorila, da je do Villacha še natanko 60km. Tukaj sledi opomba, da na avtocesti po Italiji ni niti ene table, ki bi opozorila, da je nekje v bližini Slovenija! In sva se vozila in vozila. Na srečo sva prišla do Trbiž, kraja kamor smo zahajali v mladosti s starši, po usnjene jakne in podobne stvari, ki so bile v Italiji boljše, kot pri nas. In ko sem pred seboj zagledal tablo z oznako Slovenija, sem se takoj počutil boljše. Vendar sem se odločil drugače. Odločil sem se za prelaz Predel in potem pot naprej čez Log pod Mangartom do Kobarida. Cesta se je dvigovala in dvigovala in nekje na 1000 metrih nadmorske višine sem zagledal jezero. Rabeljsko jezero polno turistov in pohodnikov, ki so prišli namočiti pregrete ude. Voda je bila ledeno mrzla, vendar je prijala. Par sto metrov višje pa me je pričakala utrdba Rabelj (če se motim, naj me kdo popravi), ki mi je vzela 10 minut, da sem si ogledal podzemne hodnike in vse pofotografiral. Skok nazaj v avto in pred nama je bil mejni prehod Predel ...
-
Sečoveljske soline – oaza miru in tišineStreljaj od Portorož, leži krajinski park Sečoveljske soline. Če je Portorož poln turistov čez celo leto, so Sečoveljske soline njegovo nasprotje, oaza miru in tišine. Nastanek Sečoveljskih solin sega v 13. stoletje, ko so prvič omenjene v piranskem statutu. Na delu opuščenih solin - Fontanigge, ob kanalu Giassi je nastal muzej solinarstva, kjer si lahko ogledamo zbirko starega solinarstva in kupimo različne izdelke iz soli. Piranska sol, solni cvet, temna čokolada s solnim cvetom, solinsko blato za telo, sol za kopel z eteričnim oljem sivke, so samo del izdelkov, ki so nam na voljo in so odlično darilo, ki ga lahko podarimo tujcem. Drugačno, pa vendar povsem domače! Čokolada s solnim cvetom je odlična! Definitivno boljša, kot pa s sivko! Sečoveljske soline so bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta in zato so leta 1998 postale krajinski park - KPSS. Leta 2002 postane Mobitel d.d. lastnik podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki je leta 2000 dobilo koncesijo za upravljanje in skrbništvo Krajinskega parka Sečoveljske soline. In takrat so Sečoveljske soline začele dobivati sedanjo podobo. Definitivno vredno ogleda in mirnega sprehoda!
-
Fotopis – Krnsko jezeroOgled odsvetujem vsem, ki jim pohodništvo ni v užitek, kajti lahko se spremeni vaš pogled na gore! Ko se čez Vršič spustiš v dolino Soče, se pred teboj odpira povsem drugačen svet. Dolina obdana z gorami in v sredini s čudovito Sočo, ki tudi v jeseni sama vabi vase. Pot do Lepene, izhodišča za vzpon do Krnskega jezera, je prijetna in hitra. Sam vzpon pa dolg okrog ure in pol in pa primeren za vse generacije, saj lahko že na začetku izbiraš med lažjo ali težjo potjo. Seveda smo izbrali težjo in priznam, da je tudi ta pot povsem prijazna in ni naporna. Po uri vzpona, ko grizeš kolena, te pričaka dobrodošlica in začne se položna pot. Zanimiv je pogled na tablo z označenimi višinami snega za pretekla leta in kmalu po tem je sledilo razočaranje. Planinski dom pri Krnskem jezeru je zaprt. In misel na topel čaj in enolončnico v koči je v hipu izpuhtela. Škoda, kajti čudovito vreme je privabilo precej planincev, ki so se žlostni obračali pri zaprti koči. Od koče do jezera je sledilo še 15 minut hoje po prečudoviti pokrajini, mimo spominskega obeležja padlim pri Soči. In pred nami se je odprl pogled na Krnsko jezero, ...
-
Fotopis – sprehod na SlemeCilj je bila Mojstrovka. Vendar je povišana temperatura in slabo počutje boljše polovice, preprečilo to namero. Spomnil sem se Nordstarovega posta in pa Jakovih fotografij. In odločitev je padla. Cesta do Vršiča je bila oblečena v oranžno preprogo, in barvne kombinacije dreves so jasno kazale znake jeseni. Sonce je vsake toliko časa sramežljivo pokukalo izza oblakov in razveselilo "planince". Na Vršiču sva pustila avto in se odpravila na približno 50 minut dolgo pot na Sleme. Pot je urejena in je namenjena vsem pohodnikom. Nedeljsko dopoldne je privabilo veliko ljudi v gore in tokrat sem imel čas opazovati njihove navade in njihove posebnosti. Večina jih je bila po 5 minutah hoje v klanec povsem zadihana in rdeča v obraz. Veliko jih je ugotavljajo, da je ta tura vseeno malce težja kot pa tista na Šmarno goro, ki se je sicer lotijo ob nedeljah. Prav tako sem opazil, da "nedeljski pohodniki" večinoma ne znajo odzdraviti, ki jih pozdraviš in ne znajo pustit prednosti tistemu, ki se že vrača v dolino. Veliko staršev je pripeljajo svoje male nadebudneže, kateri so me parkrat nasmejali s svojimi dejanji in odličnim poznavanjem gorskih pravil. Oni so še najbolj pozdravljali in se smejali. Sicer sem vesel, da ...
-
Fotopisem na KumFotopisem - fotopis, ki ima za podlago pesem :evil: klik na linke prikaže fotografije! Seveda si zraven branja lahko prepevate spodnjo pesem, vendar pozor, potem ne bo to več nemi film! Seveda je vse to na lastno odgovornost! Zjutraj zgodaj sem vstal stvari v rukzak zmetal in jo mahnil direktno na Kum. Mim' Cementarne je šlo, megla me bode v oko, prečkam Savo, zaženem se v hrib. V prve rajde sopiham, si rokave zaviham, le počasi jo rijem navzgor. Nikjer ni konca teh rajd, za vsako nov je ovin'k, na koncu gozda zagledam Dobovc. Skoz' vas prešerno grem, se naokrog ozrem, ponoči nekdo je škarfo razbil. Se je preveč veselil, malo s poti zavil, sicer pa glavno ostal je živ. Vonj sena me omamlja in vsak pes me oblaja, jaz jo pa maham veselo naprej. Čez pot so srne skočile, se v hosti zgubile, na Lontovžu sem drugič počil. Le mal' poti je ostalo, telo je vodo oddalo, mogočne smreke štrlijo v nebo. Še zadnji pukl prehodim, gob nikdar ne pohodim, tako prispel sem končno na Kum. Takrat pogled se razlije, oster veter zavije, nad mano odpre se modro nebo. Sam na vrhu stojim in v dolino strmim, z rešpetlinom iščem svoj dom. Besedilo: Orlek Ostale fotke so tukaj
-
Fotopis do KolpeCas: ze precej casa nazaj, sobota, od 9. do 20. ure Kraj: avto prevoz Izlake-Dol ob Kolpi, 135 km (ena smer) Stroski: bencin 2800 sit Kar nekaj casa je ze minilo od tega najinega izleta. In v tem casu sem povsem pozabil, ko je bilo toliko drugih stvari, da bi dokumentiral ta izlet. Pa poskusimo, koliko se se spomnim. Soncno vreme naju je premamilo, da bi odsla nekam na izlet. Morje, Bled ali kaj drugega mi ni disalo, zaradi prevelikih guzv. Kolpa pa se je slisala precej novo in drugace. Pa se sodelavca z boljsima polovicama, sta bila dol. Prvi postanek na poti je bil na Bogensperku. Da ne bo slucajno kaksnih dvoumnosti. Ne misliva se porociti in nisva si sla ogledat porocnega mesta! Sva si pa pogledala cudovito urejen grad in njegovo okolico. In povsem sem razumel Janeza Vajkarda Valvasorja, zakaj je zivel in ustvarjal na tem gradu. Mimo posestva Selo, sva se peljala pocudoviti pokrajini in avto je hotel sam pozirati med rozami. No ja, kdo bi razumel tehnologijo. V hudi vrocini sva prispela do izvira Krke, oz. parkirisca in se po vrocem soncu, mimo cebelic, odpravila do samega izvira. V senci dreves je bila prav prijetna temperatura in naju je vsaj malce ohladilo. Na ...
-
Fotopis OkreseljCas: nedelja, od 10. do 17. ure Kraj: avto prevoz Izlake-Logarska dolina, 80 km (ena smer) Stroski: bencin: 1800 sit, vstopnina v Logarsko dolino: 1200 sit, zajtrk: 900, kosilo: 6000 sit Po vcerajsnji uspesni turi na Vadine in po 4 urah spanja, sem premleval idejo, kako bi izkoristil danasnjo napoved lepega vremena. Pohod na Sedmera jezera je bil na prioritetni listi, vendar nisem zelel tvegati, glede na to, da so bile noge se vedno mehke od vceraj. Barbka je predlagala Logarsko dolino, jaz pa sem ze delal plane, kako bi lahko sla na Kamnisko sedlo, oz. mogoce celo Ojstrico. Vendar so bile to precej nerealne ideje, tako da je ostala opcija Okreselj. Avto sva pustila pri penzionu Plesnik in pogled proti s soncem obsijanim goram nama je dal moci. Sprehod po ravnini je bil ravno pravsnji za ogrevanje in raztegovanje misic, kajti pred nama je bil turisticni vzpon do slapu Rinka. Vendar nisem mogel verjeti svojim ocem, ko sem zagledal to zensko, ki je v visokih petah in nedeljsko obleki korakala proti slapu. Vse lepo in prav, ampak to niso oblacila za v gore, prav tako tudi natikaci, "japonke" in visoke pete niso primerna obuvala! Smerokaz je locil zgoraj omenjene turiste od tistih, ki ...
-
Fotopis Jezersko-Ledine-Ceska kocaCas: sobota, od 11. do 20. ure Kraj: avto prevoz Izlake-Jezersko, 80 km (ena smer) Stroski: bencin: 1800 sit Zjutraj me je prebudilo sonce. Taksen dan je treba izkoristiti, sem pomislil. In po vseh pripravah sva se odpeljala do Plansarskega jezera. Malce naprej od jezera sva pustila avto in se odpravila na pot proti Ledinam. Sprav je pot vodila po gozdu in je bilo vse skupaj precej bolj podobno prijetnemu sprehodu. Pot je odlicno markirana, tako da je primerna tudi za nevesce pohodnike. Flora v hribih se razlikuje od tiste v dolini, vendar je cudovita. Pisane barve cvetov in zuzki, ki iscejo hrano na njih so odlicen intermezo, preden se zacne pot vzpenjati in je potrebno malce akrbobatskih sposobnosti, da se lahko prebijas skozi prepreke. Kljub soncu, ki je mocno pripekalo na poloznem delu, se je vreme hitro spremenilo in padle so prve dezevne kaplje, ravno prav, da sva lahko normalno zadihala in si malce odpocila. Sopihajoca sva se prebijala mimo vedno lepsih roz in v daljavi ze zagledala najino prvo postojanko. Koca na Ledinah je bila se vedno ista, kot pred 17 leti, ko sem 9 let, vsako poletje prezivel 14 dni v njej. Namrec treniral sem smucanje in ker je na ...
Zadnji zapisi
- Big Brother slavnih – BB3 bo vodila Nina Osenar
- Crowley Lake Marine – fotografije
- September in jutranje temperature – globalno ohlajanje??
- Osnutek predloga novega zakona o medijih – manj slovenske glasbe na radiu in televiziji
- Žan Nekrep govori neumnosti na Valu 202
Galerija fotografij
Dreamachine Motorcycles
slopr.com- Simobil – Paketi ORTO s 300 MB podatkov za vedno!
- Slovenije ne dam nikoli – Lado Bizovičar in Jurij Zrnec – »Notpadu Lajv?!«, 18.9.2010, stadion Stožice
- JAPmeet & ECOmeet 2010 v nakupovalnem središču Citypark
- Capture the Rainbow – Android app
- ORTO generacija kljub dežju množično podprla 7. Žur z razlogom
- appleday.org
-
Galerija fotografij
Žužek