Sliši se zelo lepo. Sedaj pa se ozrite malo po svoji sosesčini, verjetno niti ni treba daleč. Za koliko “pravih” družin veste, da oče ali mama pretepa partnerja in/ali otroke, se prekomerno predaja alkoholu ali ljubimcem? Koliko pa mislite, da je takih družin kjer se to dogaja pa zato sploh nihče ne ve, ali pa si vsi zatiskajo oči pred resnico? Odgovor je: Preveč.

Pa če pogledamo še družine, v katerih so odnosi ljubeči in pristni. V današnjem času, ko so razlike med revnimi in bogatimi čedalje večje lahko izpostavim dve skrajnosti. Prvo doživljam sam, saj sem zaradi narave dela večji del dneva odsoten in svoje tri otroke vidim le približno dve do tri ure dnevno ter vikende. Kaj pa (razen materialnih dobrin) imajo od mene kot očeta? Žal bolj malo. Na srečo ima moja boljša polovico več časa zanje.

Kaj pa kadar sta oba starša bolj izobražena ter na kakšnih bolj odgovornih mestih? No, takim otrokom je očitno oče vrtec (ali šola), mama pa so jim stari starši. Druga skrajnost pa je ta, v kateri sta oba starša brezposelna. Brez dvoma je takšno življenje za otroke – oziroma za celo družino – zelo stresno in si ga ne upam niti predstavljati.

Otrokova prva pravica po mojem mnenju ni tista do matere in očeta, ampak tista do dostojnega življenja, ki ga pa v primerih iz zgornjih odstavkov sigurno nimajo – vsaj ne v tolikšni meri, kot bi si zaslužili. In zakaj si istospolni pari ne bi smeli zaslužit priložnosti, da dajo otrokom to pravico? Ker so narobe “zvezani”? Precej primitiven pogled, če mene vprašate, saj istospolnost vendar ni bolezen, prav tako pa tudi ni modna muha, kot jo nekateri (predvsem starejši) dojemajo.

To njihovo zmoto pogosto argumentirajo z izgovorom, češ da v živalskem svetu tega ni. O tem sicer ne bi preveč razpredal, vendar pa že malo googlanja razkrije precej povezav do strokovnih člankov, ki dokazujejo da se homoseksualnost pojavlja ne samo pri sesalcih ampak tudi pri drugih živalskih vrstah. Mit #1 ovržen.

Drugi izgovor je ta, da včasih tega ni bilo toliko. Res ne? Sam osebno poznam nekaj homoseksualcev, ki jih imajo krepko čez 50, za sabo pa povečini propadle zakone (nekateri tudi otroke) saj se včasih o tem ni govorilo (in so bili zaradi strogih staršev pač prisiljeni v zakone). V resnici pa so vsi vse vedeli, samo z razliko da je to veljalo kot “javna skrivnost”, dandanes pa to pač ni več skrivnost. Mit #2 ovržen.

Po vsem tem se mi zdi da kampanja g. Primca predvsem predstavlja homofobno hujskanje slovencev, ki mu tudi nekateri politiki nasedajo. Sem več pričakoval od njih. Mogoče bi ga bilo fino vprašati, kaj bo storil, če se bo izkazalo, da bo en od njegovih otrok gej? Mu ne bo privoščil lepega življenja in uresničenih želja? Mu bo homoseksualnost prevzgojil ali mu jo “izbil iz glave”?

Če mu je toliko do referenduma, naj ga še plača.
Tomaž Zaman

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Strokovnjaki iz Sintala pravijo, da so vlomilci še posebej pozorni na zunanje znake daljše odsotnosti stanovalcev. Takrat imajo namreč dovolj časa za pripravo in izvedbo vloma ter brisanje sledov. Če se že ne odločimo za korak bližje varnejšemu domu in sklenemo sodelovanje z varnostnim podjetjem, poskrbimo vsaj za osnovne – enostavne in poceni – ukrepe, še dodajajo na Sintalu.

Zastonj, a zlata vredni ukrepi

Predvsem je pomembno, da stanovanje ali hiša ne daje vtisa, da ni nikogar doma. Dogovorimo se z nekom, ki mu zaupamo, za praznjenje poštnega nabiralnika, odpiranje oken, spreminjanje lege rolet, sušenje perila in podobno. Tudi avto, parkiran avto na dvorišču, navaja k pomisli, da je nekdo doma. Isto velja za radio in luči, ki se občasno prižgejo ali ugasnejo s pomočjo časovnega stikala.

Ključev nikoli ne puščamo na “skritih” mestih, saj jih tako položimo v roke tudi tistim, ki jim ključev nikoli ne bi predali. Svoje odsotnosti ne razglašamo na telefonskih odzivnikih, na socialnih omrežjih in na odzivnikih spletne pošte. In ne pozabimo vklopiti alarmnega sistema, tudi če ne nameravamo biti dolgo zdoma.

Podrobnejši seznam ukrepov najdete tudi na blogu Nasveti za preprečevanje vlomov.

Gostujoči zapis je kategorija namenjena vsem bralcem bloga had.
Že pred časom je par bralcev izrazilo željo, da bi s svojimi prispevki gostovali pri meni, oz. da bi jaz objavil njihove zapise. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije. Sicer je bila to moja teorija za množične medije, vendar se povsem preprosto lahko aplicira na bloge. Seveda, če boste bralci to želeli.

In tukaj vam dajem možnost. Ob nedeljah Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis, ki bo sestavljena iz vaših prispevkov. Če ne bo nobenega odziva, bo blog v nedeljo brez zapisa, kar pa mogoče sploh ni tako slabo :)

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žlost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono.
Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
- vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
- zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
- trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
- politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
- če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
- komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
- obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

To je to. Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

“Če vas lahko pripravijo do postavljanja napačnih vprasanj, jih odgovor ne rabi skrbeti” ~ Thomas Pynchon

V začetku decembra se nam obetajo volitve, bile naj bi predčasne, ker da so se v vladi nekaj zbunili in več nočejo delat. Zdaj pa imamo vsesplošno prosjačenje za zaposlitve, da oni pa bi vseeno delali, samo da raje delajo če so glavni.

Jaz pa bi se raje ustrelil v koleno kot volil.

Tako nekako bi lahko opisal trenutno stanje slovenske politike – vem samo, da se ne splača prižigat televizorja, poslušati radia; zadnje čase človek niti na internetu nisi več varen. Povsod se samo nekaj obljublja in debatira o stvareh, ki sploh niso pomembne.

Mar rabimo pokojninsko reformo? Ali vlada zapravlja preveč denarja? Menda ni služb! Službe bojo? A je ta pa ta politik že kadil travo? Je Kresalka dala več za čevlje kot povprečna ljubljančanka? Sploh rabimo ženske v politiki? Mogoče pa politike preveč plačujemo?

In tako naprej in naprej, brez repa in glave.

Edino kar lahko človek iz dogajanja izlušči je dejstvo, da ima Slovenija resne probleme in da niti en od politikov na tapeti ni sposoben glede tega česarkoli storiti. Drznil bi si celo trditi, da se niso voljani niti potruditi.

Seveda, kako pa drugače, saj oni niso nič krivi! Tisti tadrugi je ušpičil, oni niso imeli nič zraven. Globalna kriza je bila! Ta prasica! Tako kot ljudožerci, vedno je pleme na drugi strani hriba tisto, ki napada turiste.

Ako me spomin ne vara smo se v situaciji znašli, ker je nedko dejansko skušal za našo ubogo deželico nekaj storiti. Kljub vsem napakam, je Pahor vsaj skušal kaj narest. Ne morem reči, da mu je uspelo, zagotovo pa je pokazal dovolj truda, da je šel v nos vsem ostalim politikom – to ne gre, veste, da bi politika kaj naredila. Je treba takoj predčasne volitve.

In kaj je storilo ljudstvo?

Jah nič, ob najmanjšem dražljaju so napadli z vilami in motikami. Ne ne, tako se pa ne bomo šli! Da bi delali par let dalj? Pa kaj ste vi nori gospodje politiki? MI, da bi delali? Ne ga no srat, saj bojo tisti tadrugi, tisti, ki bojo gospodarstvo rešili. Nam ni treba, mi hočemo lepo počivat.

Dajte no, kako je ljudem lahko odveč delati do nekaj čez 60? Razumljivo, da nekdo pri 60 ne more delati enako in isto kot dvajsetletnik, ampak dandanes gospodje pri 70-ih lahko doma čisto lepo poskrbijo za živino in na roke pokosijo travo, da samo gledaš. Ampak da bi pa v pisarni papirje prekladali? O ne, to pa ne, so prestari, veste. Ne morejo.

Ampak saj ni važno, konec koncev res nima smisla vračati pravic, ki so si jih delavci tako mukoma priborili med francosko revolucijo, mi smo jih pa lepo podedvali, ko je bila ob neki menjavi režima ravno prilika.

Pomembnejše je dejstvo, da poteka svetovna krizam, da imamo prvi globalni protest v zgodovini – “occupy” gibanje, da imamo gibanje proti marsikateremu vladnemu početju – “anonymous”. Obe gibanji se upirata aktivno, eni s kampiranjem na ulicah, drugi z internetnimi napadi na vladne in drugačne institucije.

Kaj pa imamo v Sloveniji? Tri šotore pred borzo in celo množico ljudi, ki se raje ukvarja s tem ali ima nek poslanec za 10 eurov previsoko plačo – je lažje kot zastavljati resna vprašanja.

Volitve v Sloveniji so res postale zgolj peskovnik starcev in medijska tiskarna denarja. Vprašajmo se raje kakšno dodano vrednost nam politika sploh prinaša? Zakaj že vsaj 10 let volimo vedno iste face? Zakaj nihče ne zbere jajc, da bi rekel “Kriv sem, sprejel sem odločitve, izgledale so dobro, a so se izkazale za slabe. Dajte mi še eno možnost”.

Zakaj?

Zato ker bi ga neumni Slovenci na mestu linčali. Politika z jajci preprosto ne bi prenesli, prestrašilo bi jih tiste, ki volijo. Kar naenkrat bi njihov glas dejansko imel neko težo, ne bi bil več zgolj pivska debata ampak bi morebiti dejansko kaj spremenil.

Ampak to je zgolj simptom.

Problem v Sloveniji niso naši politiki, problem smo mi sami. Preprosto nimamo jajc priznati, da smo sami svoje sreče kovač. Toliko vika in krika o brezposelnosti – redkokdo pa se spomni, da lahko službo ustvari tudi sam. Toliko stokanja, da ni služb za diplomirane izobražence – dragi diplomiranec, ki v času instantne komunikacije ne moreš najti dela, ki ga lahko opravljaš na daljavo … bedak si.

Jokanje o poslancih in parlamentu, ki da zapravi preveč denarja – zakaj jih pa potem plačujemo? Očitno ni dovoljšnje dodane vrednosti … kaj ko bi omejili velikost strank? Zmanjšali število sedežev v parlamentu? Saj je dovolj en parlamentarni predstavnik na stranko, zakaj jih rabimo več?

Da samega suženjstva narodom od katerih je odvisno naše preživetje sploh ne omenjamo. V nedeljo je na TEDxLjubljana Jure Aleksejev lepo povedal – v vzhodni evropi se malo spričkajo pa bomo celo zimo zmrzovali brez plina.

Ken Livingston je nekoč zapisal: “Če bi volitve karkoli spremenile, bi jih prepovedali”; razvijmo misel dalje – če bi politika karkoli spremenila, bi jo kapital že ukinil. Razmislite.

~ Swizec Teller, Slovenec

Gostujoči zapis je kategorija namenjena vsem bralcem bloga had.
Že pred časom je par bralcev izrazilo željo, da bi s svojimi prispevki gostovali pri meni, oz. da bi jaz objavil njihove zapise. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije. Sicer je bila to moja teorija za množične medije, vendar se povsem preprosto lahko aplicira na bloge. Seveda, če boste bralci to želeli.

In tukaj vam dajem možnost. Ob nedeljah Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis, ki bo sestavljena iz vaših prispevkov. Če ne bo nobenega odziva, bo blog v nedeljo brez zapisa, kar pa mogoče sploh ni tako slabo :)

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žlost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono.
Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
- vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
- zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
- trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
- politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
- če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
- komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
- obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

To je to. Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

adidas Originals je svetovno poznana blagovna znamka, ki predstavlja ustvarjalnost, izvirnost in avtentičnost, navdih za svoje kreacije pa črpa iz elementov, ki so prisotni na ulicah. Tako je s plesnim spektaklom v naši prestolnici proslavila ulično kulturo, ki mnogim mladim predstavlja navdih pri ustvarjalnosti, hkrati pa dokazuje, da je lahko vsak posameznik na svoj unikaten način originalen.

Edinstvena in originalna sta tudi adidas Originals ambasadorja Ula Furlan in Trkaj, ki je ob tej priložnosti povedal: »Usoda je tako hotela in ni zgrešila. Sem originalen in predstavljam hip hop, s katerim je adidas tesno povezan že dolgo časa. Ula pa bo s svojo pozitivno energijo pokazala, da imajo tudi gospodične, dame in mame v tem svetu pomembno vlogo – lahko so veliko več kot le ženske.«

Svojo izvirnost so skupaj s 35 plesalci plesne šole Urška pokazali tudi mimoidoči, ki so uživali ob ustvarjanju kreativnih grafitov.

adidas Originals Street Party

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Vsi zainteresirani, starši in otroci, se bodo lahko udeležili promocijskega treninga in tekem, ki jih bomo z novo usposobljenimi trenerji in glavnim trenerjem Juventus Academy organizirali na Mednarodnem dnevu v Kampu Šobec, v nedeljo, 12. junija, od 13. do 15. ure.

Otroke, dečke in deklice,  stare od 5 do 15 let se bo na šolah članicah JA Slovenija vpisovalo do 5. septembra, ko se bodo začeli treningi. K vpisu vabljeni tudi otroci, ki niso učenci šol, katere bodo nogometno šolo izvajale. Treningi bodo potekali 2-krat tedensko po 1,5 ure za mlajše otroke (od 5 do 11 let) in 3-krat tedensko po 1,5 ure za starejše otroke (12 do 15 let). Učenci bodo redno sodelovali na medsebojnih tekmah in tekmah z drugimim šolami in klubi.

Uvajanje programa finančno podpira Fundacija Moro. Častni pokrovitelj, ki bo sodeloval tudi pri aktivnostih in tekmah kot sodnik, je Drago Kos.

K sodelovanju pri projektu Juventus Academy vabimo vse zainteresirane šole. Več informacij dobite na inter.osljdk@guest.arnes.si ali 041 393 867.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In država se na tako umetno ustvarjeno paniko seveda odzove. Minister za kmetijstvo prične s pozivi o državnem reguliranju odkupnih cen, ministrica za gospodarstvo ščiti trg, vmes pa, ko se prerekata in sprejemata neko novo strategijo, se cene lepo višajo in ljudje postajajo čedalje slabše hranjeni. Vendar ne zaradi pomanjkanja hrane, temveč zaradi kupovanja cenejše, slabše kakovosti ali pa ker si hrane preprosto ne morejo privoščiti. Ko ministri uskladijo interese svojih botrov, pa so vsi lepo zadovoljni in ponosni na svoj uspeh, le ljudstvo je še bolj na psu. In konec koncev tudi kak kmet, ki je vmes propadel in bo v nadaljevanju njegova neobdelana njiva in prazen hlev spet vzrok za novo paniko.

Vse skupaj je en velik začaran krog iz katerega na koncu odhajajo močni le trgovci. In da ne bo pomote, ne govorim zgolj o tistih trgovcih, ki na koncu na police postavijo izdelek. Govorim o trgovcih, ki kupujejo (morda tisto kar kupijo tudi predelajo) in prodajajo naprej. Nekateri jim pravijo zelena mafija, drugi spet drugače. In tu pridemo počasi do pričetka teorije zarote.

Pa pojdimo počasi. Sedanji minister za kmetijstvo je bil pred nastopom funkcije zaposlen kot predsednik uprave Panvite, kmetijsko predelovalnega podjetja s 650 zaposlenimi. Super, bi rekli na prvi pogled. Človek iz kmetijstva, zaposlen je bil na vrhu kmetijsko usmerjenega podjetja. Manager, ki ve kaj dela. Ja, prav gotovo, če verjamete v naključja in srečne konce pravljic.

Rad bi verjel, da gre v njegovem primeru za nekakšnega Jezusa Kristusa, ki se je bil pripravljen žrtvovati za blagor drugih. A zgodbice o altruizmu nekoga, ki se je z managerskega mesta in ob udobni plači podal v politiko zato, da bi “služil” državi in državljanom, ali pa se šel na spolzkem političnem parketu “sprejemanje izzivov” za dvoletni mandat, ob današnjem stanju slovenske politike, preprosto ne zmorem “kupiti”. V izjavah govori o tem, da deluje v korist kmetijstva in državljanov, to začini še z zavzemanjem za to, da ne bomo lačni, v praksi pa vsaj po mojem mnenju, njegovo ministrstvo tudi skozi medresorska dogovarjanja in z ustanavljanjem nekih novih komisij in skupin za pripravo strategij zavira dobre rešitve, ki bi koristile tudi komu drugemu kot zgolj peščici največjih.

Ok, dejstva. Slovenija ima premalo obdelovalnih zemljišč. Pridelava hrane pada. Lačni bomo, če ne spodbudimo kmetijstva.
To so besede politikov.

Slovenija ima okoli 20.000 hektarov neobdelanih, zapuščenih obdelovalnih površin. Kmetje se zadolžujejo, ker so odkupne cene prenizke. Kot kooperanti s tem velikokrat postanejo takorekoč tlačani večjih zadrug in kmetijskopredelovalnih velikanov.
To je realnost.

A igra se igra dalje.

Poglejmo si še nekaj dejstev. Zapisal jih bom posplošeno.
Po podatkih ki jih lahko vsakdo izbrska na internetu, je Slovenija izvozila kar nekaj mesa in živih živali. Uvozila je kar nekaj mesnih izdelkov. Ok, Torej imamo dovolj mesa, če slučajno pride do krize. Sploh če vemo, da se v krizah ljudje najprej odpovejo mesu.
Izvozila je tudi kar nekaj koruze in mleka. Pridelava krompirja je na zadovoljivi ravni. Vse ostalo več ali manj kot narod vrtičkarjev pridelujemo doma, in zaradi pomanjkanja npr….vloženih oliv ali gob v slanici, ne bi umrli od lakote. Bi pač jedli več kislega zelja in repe. Pšenico resda uvažamo, saj je naše podnebje zanjo nekoliko neugodno.
Kje je torej problem?

Odgovor je na dlani. Nekateri bi radi držali slovenske kmete na vrvici. Sami bi izvažali kvalitetno hrano, ki jo proizvajamo, za višjo ceno. Tujci, ki to kvaliteto prepoznavajo, so pripravljeni plačati več. Za nas pa bi ti isti “trgovci” še naprej uvažali cenejšo hrano.

Del neke stranske zgodbe, ki bo dolgoročno vplivala tudi na stanje v slovenskem kmetijstvu, na slovenske kmete in tudi na to, da bo ta naš kmetijski motor še vedno večali manj tekel v prostem teku pa se je v bistvu pričel povsem drugje. Na gospodarskem ministrstvu. Z drobnim kamenčkom v celotni igri, in veliko skalo, ki bo ostala potem, ko bo ta zemeljski plaz zasul vse. In na vrhu, bo ostalo le nekaj deskarjev. Pričelo se je pravzaprav z prvima dvema Ejema, ki ga v svojem članku v Večeru omenja naša nobelovka Lučka Kajfež Bogataj. Ekonomijo in energetiko.

Ministrstvo za kmetijstvo je namreč ob pripravi sprememb neke uredbe ki zadeva električno energijo, v medresorskih pogajanjih najverjetneje pričelo nergati, da je stara uredba neustrezna, češ da zaradi nedoločnosti določil o “subvencijoniranju” zelene energije, direktno posega na kmetijsko področje v točki, ko bo Slovenija še bolj zapadla v nezmožnost samooskrbe s hrano.
Za dodaten pritisk so poskrbeli poslanci, nekaj novinarjev in nekaj priznanih strokovnjakov kot je na primer Lučka Kajfež Bogataj, ki je bi od vseh elektrarn najraje videla jedrske elektrarne ali Peter Novak, ki je velik energetski strokovnjak in ima podjetje ki se ukvarja s solarno energijo.

Najmanj kar je pri tema dvema zanimivo je to, da je Bogatajeva še leta 2005 v analizi ki jo je izdelala, govorila da se bodo pri nas v primeru dviga temperatur za npr. eno stopinjo, povečale možnosti za gojenje rastlin kot je koruza. V nekem intervjuju je, ko je govorila o varnosti, celo izjavila, da bo Slovenija v prihodnosti bogata država, saj lahko na svojem ozemlju prehrani trikrat več ljudi, kot jih ima sedaj in še vode imamo na pretek. Novak pa po drugi strani v nekem intervjuju govori o metanu, ki bo v prihodnosti “povozil” npr biodiesel in ki je “čist” energent. V nekam kasnejšem intervjuju pa izusti mantro v smislu: zelena energija DA, a ne na račun tega da se “kuri hrana”.

Kakorkoli že, je Ministrstvo za gospodarstvo staro uredbo spremenilo. Seveda po usklajevanjih in še čem, kar je potrebno, da si lahko politiki operejo roke in se izgovorijo na “stroko”. Uredbo so spremenili tako, da tisti, ki uporabljajo več kot 40 volumenskih % žit (beri: koruzne silaže) in zrnja (npr. oljne ogrščice), ne bodo upravičeni do “subvencije”, kot jo imenujejo nekateri nepoučeni. Ki to sploh ni, saj jo v obliki višje odkupne cene plačujejo elektrodistributerji in ne država. Slednji pa jo potem na prostem trgu prodajajo naprej, tistim, ki so pripravljeni plačevati več za tovrstno energijo (predpostavljam da gre za tiste ki za zagotavljanje ustreznega procenta tovrstne energije, to pač kupijo). In če pogledamo še en podatek ki ga je bilo moč prebrati v eni od Delovih Sobotnih prilog v lanskem letu v intervjuju z nekim predstavnikom organizacije Greenpeace, je Slovenija neto izvoznik elektrike, kar pomeni da smo tudi energetsko že samozadostni. Edini problem ki ga imamo je v tem, da nam “zelena energija” po zavezah, ki smo jih dali, ne predstavlja 25% proizvodnje električne energije iz OVE.

A vrnimo se k spremembi uredbe. Seveda uredba velja zgolj za tiste, ki bodo svoje obrate zagnali v letošnjem in nadaljnih letih. Tiste ki so že v sistemu, s tem ne bodo prizadete. Med njimi so tudi bioelektrarne ministrovega starega podjetja. In tako, bodo te bioelektrarne še naprej, brez strahu uporabljale tudi koruzno silažo v kakršnemkoli odstotku. In kot pravijo nasprotniki bioplina, ki so bili vpoklicani v delovno skupino, ki naj bi izdelala strategijo samooskrbe Slovenije s hrano, “kurile hrano”.

Tistemu, ki ve, da je koruzna silaža zgolj mlada koruza, ki se pobira s polj preden dozori njeno zrnje in se na poseben način uskladišči (nekako tako kot kislo zelje) in se v razmerju z suho hrano krmi živalim, je jasno, da se s tem ne “kuri hrana” kot to izjavljajo poslanci na sejah Odbora za kmetijstvo ali profesorji raznih strok, ko jih o tem sprašujejo novinarji. Razen, če se z njo ne prehranjujejo sami. Sam se z silažo pravgotovo ne bi hranil, ker je to krma za živino. In v času pomanjkanja, bi se tisto mlado koruzo prav zlahka pustilo dozoreti in jo spremeniti v hrano za ljudi. Tudi če pogledamo podatke o pridelavi neke druge rastline, ki se pravtako uporablja v energetske namene, oljno ogrščico vidimo, da je v lanskem letu njena pridelava nekoliko upadla. Ob tem da je bilo v pogon zagnanih kar nekaj bioelektrarn. Od kod torej takšna skrb snovalcev sprememb?

Tistemu, ki pozna bioplinske elektrarne je prav tako jasno, da se v bioplinskih elektrarnah le redko znajde koruzna silaža. Zanimivo je celo to, da so ponekod neke “civilne inicijative” v svojem nasprotovanju gradnji bioplinarn popustile graditeljem bioplinskih elektrarn šele potem, ker so jim ti zagotovili, da se v njih ne bo metalo zgolj gnojevke ampak tudi preko 40% silaže, češ da bo zaradi tega manj obremenjeno okolje. Kar je paradoks, saj prav uporaba gnojevke za pridelavo elektrike iz bioplina zmanjšuje izpuste npr. metana kot toplogrednega plina v ozračje, kot je stanje sedaj, ko slednji prosto odplava v zrak z gnojnika. Zaradi tega ker se v procesu proizvodnje bioplina ustrezno predeluje, pa je končni stranski produkt pri proizvodnji bioplina izredno bogato organsko gnojilo, ki je za skoraj polovico bolj hranjlivo od navadnega hlevskega gnoja in torej zmanjšuje potrebo po dodatnem gnojenju z umetnimi gnojili in na ta način ne uničuje podtalnice v takšni meri kot jo umetna gnojila.

In nenazadnje,, bioplinske elektrarne s svojim stranskim produktom, toploto, omogočajo kmetom, da ogrevajo rastlinjake in skozi celo leto gojijo tudi drugo hrano. Na primer šparglje in jagode, kot to počne Panvita, ali pa paradižnik, solato ali karkoli že drugega.

Zanimivo je tudi, da nasprotniki bioelektrarn govorijo o izkušnjah tujih držav, pr. Nemčije, ki naj bi spoznale nesmiselnost gradnje bioelektrarn, slednja pa namerava v naslednjih letih zgraditi še več tisoč le-teh. Le kako je to mogoče, če pa so vendar spoznali nesmiselnost?
Sosednja Hrvaška na primer, je bioplin prepoznala kot strateški vir energije, ki obenem oživlja kmetijsko pridelavo in preprečuje zaraščanje in opuščanje kmetijskih zemljišč. Po mojih podatkih je šla v spodbujanju gradnje bioplinskih elektrarn celo tako daleč, da je omogočila črpanje nepovratnih sredstev iz programa IPARD zgolj tistim, ki vlagajo izključno v bioplin.

Kakorkoli že, je minister skupaj s svojo kolegico iz sosednjega, gospodarskega ministrstva očitno dobro poskrbel, da se ne bo skoraj nihče več upal podati v gradnjo bioplinske elektrarne.
Na žalost pa takšna rešitev, če zopet povzamem še eno izjavo siceršnje nasprotnice bioplina Lučke Kajfež Bogataj, ne zagotavlja, da bi se prvima dvema Ejema, Ekonomiji in Energetiki, priključili še trije: Etika, Ekologija in predvsem Enakopravnost.

Lahko pa tudi, da se motim in bo koga celo srečala pamet.

Aleš Medvešek
www.mislizeleno.net

Gostujoči zapis je kategorija namenjena vsem bralcem bloga had.
Že pred časom je par bralcev izrazilo željo, da bi s svojimi prispevki gostovali pri meni, oz. da bi jaz objavil njihove zapise. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije. Sicer je bila to moja teorija za množične medije, vendar se povsem preprosto lahko aplicira na bloge. Seveda, če boste bralci to želeli.

In tukaj vam dajem možnost. Ob nedeljah bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis, ki bo sestavljena iz vaših prispevkov. Če ne bo nobenega odziva, bo blog v nedeljo brez zapisa, kar pa mogoče sploh ni tako slabo :)

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žlost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono.
Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
- vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
- zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
- trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
- politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
- če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
- komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
- obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

To je to. Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

p.s.: ker nekako poznam odzive na takšne projekte pri nas, boste mogoče imeli en dan v tednu, v nedeljo, mir pred mojimi blog izbruhi in zapisi.. mogoče pa se motim..

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

• letnik 2007
• motor: 440 ccm, 42 KM, 1 valjni, 4 taktni
• 1.lastnik
• servisna knjiga / potrjena
• nepoškodovan
• nekaramboliran

Kontakt: Damjan  041  830  314

Vgrajen je bil Big Bore Kit, ki je prostornino povečal iz 400 ccm na 440 ccm, motor pa je bil s tem tudi generalno obnovljen

Klik na fotografijo za ostale fotke Quad Arctic Cat DVX 440

• Remus izpuh ni na sliki
• višje in širše krmilo/balanca MxForce
• Maxxis gume
• Ufo zaščita za roke na krmilu
• pravkar opravljen servis

Zraven doda:

• dve zadnji rabljeni gumi
• komplet za naslednjo menjavo olja: tri litre olja in oljni filter

Z doplačilom možen nakup dodatne opreme na sliki

• Yoshimura full exhaust system
• nerf bari za zaščito nog
• distančniki iz poliamida, zadaj 2 x 5cm, spredaj 2 x 4,5cm
• 5 stopenjski stabilizator krmila
• kill switch, stikalo, ki ob morebitnem padcu odvzame kontakt in izklopi motor

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Do sedaj je imelo pravico do omejitve dostopa do interneta le sodišče, sedaj pa naj bi se ta pravica preselila tudi na Urad RS za nadzor prirejanja iger na srečo. Državo namreč motijo spletne igralnice, ki odžirajo prihodke domačim prirediteljev iger na srečo, športnih stav in loterije – katerih lastnica je predvsem sama. Namesto, da bi se konkurence lotila z boljšo in širšo ponudbo, bo konkurenco raje blokirala. Hkrati bo tudi prepovedala posredovanje vplačil v spletne igralnice brez koncesije RS in nam tako vzela pravico za razpolaganje z našim lastnim denarjem.

S tem dejanjem bo državljanom Slovenije onemogočena prosta izbira pregledovanja vsebin in dostopa do storitev.

“Sprejemanje ali posredovanje vplačil, omogočanje dostopa do spletnih strani, preko katerih se je mogoče udeležiti spletnih iger na srečo, oglaševanje ali opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na srečo za osebe, ki nimajo koncesije vlade, je v Republiki Sloveniji prepovedano.”

Celotna zgodba je še posebej žalostna, ker vsa zgodba temelji na ekonomski podlagi – torej zatrimo konkurenco, namesto da bi tekmovali z njo.

Postajamo nova Kitajska? Nam bo država naslednjič prepovedala dostop do tujih spletnih trgovin, ker dobička ne plačujejo v Slovenijo? Bo prepovedala dostop do tujih medijev, ker odžirajo posel našim medijem? Nam bo prepovedala potovati v tuje kraje, saj ima od tega manj kot pa če letujemo doma?

“Operaterjev ne sme prav nič zanimati, kaj se pretaka po žicah do njihovih naročnikov,” je na blogu o predlogu zapisal nekdanji razvojni minister Žiga Turk.”

Skrbi me, ker bo glasovanje o tem zakonu nevaren precedens za omejitev svodobe državljanom. Slovenski državljani ne bodo mogli več dostopati do dela interneta, ne s svojim denarjem razpolagati po svoji volji – o tem pa bodo odločali uradniki in ne sodišče, ko je to določeno z zakonom. Resnično me skrbi!

Več o tem:

• http://hr-cjpc.si/pravokator/index.php/2010/01/05/zakon-o-igrah-na-sreco-uvaja-cenzuro-spletnih-strani/
• http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042329461
• http://blog.zturk.com/2010/01/nas-lastni-veliki-kitajski-pozarni-zid.html
• http://www.mladina.si/dnevnik/21-01-2010-cenzurirani_internet/
• http://www.mladina.si/tednik/200638/clanek/nar–internet-gregor_cerar/
• http://najnaj.si/novice/55606/Kitajska-vidi-zaroto-Google-je-s-svojimi-groznjami-pravzaprav-politicno-orozje-v-rokah-Bele-hise.html

Lahko se pridružiš tudi skupini na Facebook. Ce bo dovolj zrasla, jo bodo mogoče opazili tudi mediji in razširili novico o omejevanju svobode!
Facebook

p.s.: zapis lahko deliš s svojimi bralci!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Najmlajši član družine Pinter, Žiga, je še mladoleten. In dobesedno priklenjen na invalidski voziček zaradi Cerebralne paralize. Njegov stik z zunanjim svetom in vrstniki je tako odvisen prvenstveno od prevoznih sredstev, torej vozička in avtomobila. Obiskovati mora tudi preglede v rehabilitacijskem centru Soča.
Zdravje ni prizaneslo niti očetu Jože-tu, ki je januarja letos preživel operacijo tumorja na ušesu. Po operaciji pa ga še dodatno spremljajo težave pljučne enbolije, astme. Poleg tega, da je Jože že dve leti na bolniški, mora dodatno obiskovati tudi terapije za obraz v Kliničnem centru.

Glavnina skrbi tako ostaja na mami Nataši, ki mora oba svoja družinska člana voziti na omenjene lokacije. Trenutno ima družina star in rabljen avtomobil, ki se pogosto kvari in na katerega se ne morejo več ravno zanesti pri izvajanju prevozov. Ker so kreditno nezmožni, so se odločili zbirati sredstva za nakup novega avtomobila s pomočjo zbiranja plastičnih zamaškov.

Osnovni izračun pa kaže, da jim sredstva od prodanih zamaškov, za nakup avtomobila, lahko zberemo dokaj hitro. Zadostuje, da vsako odjemno mesto dnevno prejme po samo 1 kg zamaškov, kar skupaj pomeni 1300 kg dnevno. Torej lahko potrebno količino 30 ton zberemo že v enem, najkasneje dveh mesecih. Tudi s tvojo dobro voljo in pomočjo, pomagati družini Pinter, bo cilj dosežen.

Trajanje akcije
Zbiranje zamaškov bo potekalo najkasneje do Septembra 2010 oz. bo zaključena prej, ko bo zbrana količina 30 ton zamaškov, za katero bo kupec le teh družini Pinter nakazal skoraj 10.000 € za nakup novega avtomobila. O kvoti mesečnih zbiranj in zaključku akcije bo družina Pinter obvestila tudi blogersko skupnost, ki v akciji sodeluje.

Kakšne zamaške zbiramo
Praktično vse, od plastenk sokov, vode, olja, pralnih praškov, mehčalcev, itd. Ob tem pa je potrebno upoštevati dvoje :

• zamaški naj bodo velikosti do 10 cm
• zamaški naj bodo čisti

Zbirna mesta po Sloveniji

• Zbrane zamaške lahko dostavite najbližjemu lokalnemu gasilskemu društvu. V Sloveniji je nekaj čez 1300 lokalnih gasilskih društev in zelo verjetno je tudi v tvojem kraju. Iskrena zahvala našim gasilcem za sodelovanje
• Zbrane zamaške lahko pošlješ tudi neposredno družini na naslov : Družina Pinter, Cesta Simona Blatnika 1, Velenje 3320
• v kolikor pa je še kdo, podjetje ali posameznik, pripravljen sprejemati zbrane zamaške v svojem kraju, naj to sporoči v komentarjih pod zapisom

Dodatne opcije

• kdor želi družini pomagati za nakup avtomobila, tudi s pomočjo odvoza zamaškov iz zbirnih lokacij do njih naslova, lahko za dodatne informacije kontaktira Natašo Pinter preko gsm : 051 45 81 08 ali e-mail : joze.pinter1@siol.net

Pozivamo
Avto hiše, da se odzovejo akciji in družini Pinter omogočijo ugoden nakup avtomobila z določenim delom sponzorstva.

Pomembno
Vsi, ki boste zbirali zamaške, kar velja tudi za gasilska lokalna društva, lahko o količini zbranih zamaškov kadarkoli, po elektronski pošti, obvestite blogerje, ki v akciji sodelujemo in smo objavili poziv v akcijo. Rezultati zbranih zamaškov in sredstev bodo mesečno javno objavljeni do konca akcije.

Za kolege blogerje
Kolegi blogerji, ki še niste bili vabljeni pred začetkom akcije, ste vabljeni v nadaljevanju, da na svojem blogu objavite ta poziv v akcijo, katerega lahko pospremite s svojimi izbranimi besedami.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Ko se je dovolj približal, je tudi on prepoznal mene in ko sem ga povabil naj prisede, češ da si bova po dolgem času kaj povedala, se ni pustil prositi. Seveda je na tapeto najprej prišla njegova uniforma in brez zadržkov mi je priznal, kar sem že sam vedel in sicer, da je vsaka služba boljša od životarjenja in čakanja, da boš na roza listku z devetintridesetimi številkami prekrižal sedem pravih. Čeprav je varnostnike, ki so ga ničkolikokrat vrgli iz raznih klubov in diskotek vedno imel za manjvredne državljane, se je po nekaj mesecih nelagodja, ko je povsem po naključju postal eden od njih, le privadil in trenutno v tem delu skorajda uživa, saj se večinoma ukvarja le s prevozi denarja, kar fizično vsekakor ni naporno, psihično pa nekoliko bolj.

»Veš, to prevažanje denarja je eno navadno izzivanje,« je siknil, ko sem ga dregnil naj mi pove kaj več. »Vsak dan delam eno in isto pot, večinoma ob istem času. In v naših avtih, ki jih prepoznaš na en kilometer smo tako lahka vaba za roparje, da si ti tega še zamislit ne moreš.«

Pravilnik o prevozu denarja sicer poznam tudi jaz, saj sem ga pred časom podrobno prebral, ampak za razliko od mojega znanca nisem nikoli pomislil na morebitne nevarnosti.

Naj se gre za eno ali drugo službo za varovanje, čisto vsaka ima svoja vozila prelepljena s sto in eno nalepko in če se takšno vozilo najmanj enkrat na dan za par minut ustavi na neki lokaciji, lahko to pomeni samo, da so varnostniki pač prišli po denar, to je jasno vsakomur, ki malo logično pomisli. A očitno mojega znanca problem žre bolj kot je to videti na prvi pogled, saj se je brez dodatnega siljenja razgovoril o rešitvi problema.

Morda zveni nekoliko nelogično, a njegovo mnenje je, da bi bil denar veliko bolj varen, če bi ga od neke lokacije do banke prevažali z navadnimi in predvsem nevpadljivimi vozili. Če bi se pred enim nakupovalnim centrom parkiral bel golf in bi do neke trgovine skočil normalno oblečen moški (po možnosti brez pištole za pasom) z aktovko v rokah, v katero bi, ko bi se prodajalcu seveda legitimiral, spravil denar ter spet popolnoma mirno odkorakal do avta, kjer bi ga čakal njegov sodelavec, bi morebitni roparji imeli veliko več dela, da bi ugotovili kdo je, kot če se skozi množico ljudi preriva vpadljivo oblečen varnostnik, pred vhodom pa čaka nanj vpadljivo blindirano vozilo.

»Saj mene ni strah,« ni pozabil poudariti. »Če bi mi eden zagrozil s pištolo in rekel naj mu dam aktovko v kateri nosim denar, mi ne bi prišlo na misel da bi igral nekega heroja in poskusil izvleči pištolo, ampak res mi ni jasno, zakaj moramo izzivati usodo.«

Kljub temu mu je služba všeč, če ne zaradi drugega pa zaradi urnika in dejstva, da se v njej ne pretegne, saj je bolj izjema kot pravilo, da gre na kakšno prireditev. Zaenkrat še ni uporabil fizične moči (če bom kdaj slišal, da jo je moral, bom sam sicer najprej vprašal kaj je ostalo od nasilneža ali roparja), strelnega orožja pa še manj, zato mu ne pade na kraj pameti, da bi si iskal drugo delo, kljub temu pa s sodelavci vedno znova budno spremlja ali njihovih tras (ki mi jih je sicer tudi podrobno opisal, vendar jih seveda ne smem deliti z vami) ne spremlja kakšen avto in ali jih na lokacijah ne opazujejo eni in isti ljudje.

Najbrž je delo varnostnika eno od tistih, ki bi jih sam v primeru brezposelnosti resnično postavil čisto na zadnje mesto. Saj, nikoli ne reci nikoli, ampak če bi se moral vsak dan živcirati ali mi ne bo sredi nakupovalnega centra nekdo strgal aktovke iz rok in zbežal, grem pa dejansko raje grabit listje v park.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš