Si lahko predstavljate, da bi naši mediji objavljali pozitivne novice? Da bi namesto zgodb o podjetjih, ki gredo v stečaj, ki so tako ali drugače dolga leta živela na plečih države, pisali o uspehih mladih podjetij, ki jim je uspel preboj na tuje trge, ki so dobili investicije največjih igralcev v Startup svetu in na uspehe katerih so v svetu bolj ponosni, kot smo v Sloveniji?

Primer je recimo Seedcamp, ki je potekal letos poleti v Ljubljani. Pričakoval sem, da ga bodo naši mediji pokrivali in bodo iz tega naredili pozitivne zgodbe, da si bo kakšen od novinarjev vzel čas in bo naredil intervju z investitorji, ki so bili zbrani v Ljubljani. In na Seedcampu v Ljubljani so bili prisotni ljudje, ki imajo v upravljanju zelo veliko denarja in so ga pripravljeni investirati v dobre ideje in projekte, ki so bili predstavljeni. Ampak temu ni bilo tako – kot zmagovalce Seedcampa so nas kontaktirali iz Dnevnika, revije Kapital in Financ, ki pa jim je bil edini pomemben podatek to, koliko denarja bomo iskali v Londonu!

Da ne bom samo kritiziral, zadnje leto se malce premika tudi na tem področju. Nacionalna televizija ima svojo oddajo, kjer predstavljajo Prave ideje, Dnevnik je začel spremljati Startup sceno tudi s svojim projektom Gazela, nekatere medije je vseeno začelo zanimati, kdo stoji za domačimi idejami, ki so v svetovnem merilu uspešne, vendar jim v Sloveniji ni uspel preboj v »mainstream«.

Zakaj v Sloveniji mediji niso polni novic o uspehih podjetij Zemanta, Azumio, Vox.io, Uniki, Outfit7, Doublerecall, Mimovrste, 3fs,… ki jim je uspel preboj med največje igralce na svetovnem trgu in bi morali biti ponosni nanje?

V Sloveniji prideš v medije na drugačen način – samopromocijski članki polnijo internetne medije, ker prinašajo klike. Če si uspešen in sam ne pošiljaš novic o tem, kaj si jedel za večerjo ali kaj podobnega, ti mediji pač niso naklonjeni. Sam menim, da je čas, da se začne o takšnih zgodbah veliko več pisati, kot se je do sedaj. Predvsem pa da je treba izpostavljati takšne primere, ki bodo v vzpodbudo vsem mladim, ki jih čaka precej negotova prihodnost.

Mediji imajo dovolj veliko moč, da bi lahko pesimizem, ki zadnja leta vlada v Sloveniji, spremenili v nekaj, kar bi nam vsem dalo novega zaleta, predvsem pa da bi se mlajše generacije začele zavedati, da je to lahko njihova prihodnost. Prihodnost, ki si jo bodo pisali sami, predvsem pa jim bodo stali mediji v podporo in jih na njihovi poti spremljali.

Če za zaključek naredim samo primerjavo s tujino – v tujini se o teh stvareh zelo veliko piše že vrsto let. Glede na to, da Slovenija vedno počasi stopa za tujino, upam, da se tudi pri nas to spremeni in da dobijo mlada, uspešna podjetja svoj prostor v »mainstream« medijih in tako obogatijo vsebino, ki je večinoma negativna!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Startup kot način življenja!
In če kdo od vas, ki sedaj tole bere, razmišlja da bi poskusil narediti prve korake v Startup svet, vam lahko iz prve roke povem, da je to življenjska šola, ki ti je ne da nobena izobrazba, niti noben teoretik. Stvari so preprosto drugačne. Če sem pred nekaj leti poslušal te zgodbe, jih v zadnjem letu tudi sam živim in poskušam svoje pridobljene izkušnje deliti z drugimi. Startup svet postane način življenja, kateremu se prilagaja resnično življenje, ki ga živiš. Veliko je odrekanja, veliko je problemov, vendar v končni fazi se zavedaš, da če verjameš v idejo ali v produkt, da ti bo uspelo!

Ideja, sveti gral startup podjetja?
V Londonu sem imel možnost daljšega pogovora z enim od soustanoviteljev Yandexa, Ilyo Segalovichem, s katerim sva se dotaknila tudi te teme, predvsem pa njihovih prvih korakov od ideje do tega, da so sedaj na borzi vredni nekaj milijard dolarjev. Njegovo izhodišče o ideji je bilo zanimivo – ideja je sveti gral, vendar se je potrebno zavedati, da v istem trenutku na svetu vsaj še trije ljudje razmišljajo o podobni ideji. In bolj kot sama ideja je pomembna njena realizacija. Še bolj kot to pa je pomemben tim, ki stoji za idejo in jo realizira.

Don’t Imitate, Innovate*
Stvari je potrebno izumljati in ne kopirati (kljub temu, da smo copy/paste generacija), prav tako je treba ideje sproti dopolnjevati in predvsem se ta cikel ne sme nikoli ustaviti. Predvsem pa je potrebno razmišljati, da je Slovenija samo poligon za testiranje, pravi svet in možnost za uspeh in dostop do velikih investitorijev pa se skriva v precej večjem trgu, kot je naš. In to mora biti vaš cilj!

Mreženje – networking
Torej, v svetu Startupov ni časa za strah in predvsem ni časa za sramežljivost. Mreženje za vsakogar pomeni podobno stvar – nekomu odpira vrata do kapitala, kapitalu pa odpira vrata do idej in projektov. Predvsem pa se tukaj tkejo niti, ki ne zbledijo takoj. In morda bo ravno eden izmed tistih kontaktov, ki jih imam na Linkedinu ali pa imam njegovo vizitko, čez pol leta potreboval to, kar mu lahko jaz ponudim, ali pa mu bom lahko jaz pomagal pri njegovi ideji. In ravno v tem je čar mreženja!

Startup ekipa
Ko izbirate sodelavce, premislite, ali bi lahko z njimi preživeli več tednov po 24 ur na dan v istih prostorih in delali na isti ideji? Ali so dovolj sposobni, da jim lahko zaupate razvoj ali katerokoli drugo nalogo, ki jih nikoli ne zmanjka? So ti ljudje pripravljeni zamenjati svoje trenutno življenje s precej negotovim, vendar toliko bolj razburljivim svetom? Najbolj pogosto vprašanje na Seedcampu, na katerega je moral biti odgovor podan v istem trenutku, pa se je glasilo: ste pripravljeni jutri zapustiti domovino in iti v San Francisco, London, ali kamorkoli drugam po svetu za daljše časovno obdobje?
Odgovor je lahko samo DA, oklevanje in vse ostalo v startup svetu nima prostora! In takšna mora biti tudi ekipa, s katero boste šli skupaj skozi zelo slabe trenutke, do odpiranja šampanjca in spoznavanja ljudi, ki ste jih videvali samo na naslovnicah raznih revij ali internetnih portalih!

Slovenski mediji in njihov odnos do startupov
Zakaj v Sloveniji mediji niso polni novic o uspehih podjetij Zemanta, Azumio, Vox.io, Uniki, Outfit7, Doublerecall, Mimovrste, 3fs,… ki jim je uspel preboj med največje igralce na svetovnem trgu in bi morali biti ponosni nanje?

V Sloveniji prideš v medije na drugačen način – samopromocijski članki polnijo internetne medije, ker prinašajo klike. Če si uspešen in sam ne pošiljaš novic o tem, kaj si jedel za večerjo ali kaj podobnega, ti mediji pač niso naklonjeni. Sam menim, da je čas, da se začne o takšnih zgodbah veliko več pisati, kot se je do sedaj. Predvsem pa da je treba izpostavljati takšne primere, ki bodo v vzpodbudo vsem mladim, ki jih čaka precej negotova prihodnost.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

V teh desetih letih se je spremenilo veliko stvari v mobilnem svetu. Nove tehnologije, ki so prišle nam nudijo boljše in hitrejše načine komunikacije. Novejša omrežja (GPRS, EDGE, UMTS) nam omogočajo hitrejši prenos podatkov. Boljši mobilniki nam ponujajo vse večji nabor storitev, ki nam vsakodnevno krajšajo čas in nas povezujejo. Novi mobilniki, iz starih GA628 (se jih še kdo spomni) smo preskočili na iPhone, BlackBerrye, Nokie E-serije in vse ostalo, kar nam omogoča stik s svetom in stik z internetom.
Če je pred leti veljalo da večina ljudi uporablja telefon samo za telefoniranje in za pošiljanje SMS-ov, je sedanje stanje drugačno. Navajeni smo, da smo “online” vedno in povsod.

Sodobna socialna omrežja: Facebook, Twiiter, Koornk, gTalk, Messenger podpirajo mobilne telefone in obratno. In tako smo lahko namesto za računalnikom, nekje zunaj, kjer komuniciramo s pomočjo mobilnih telefonov. Vedno več je aplikacij, ki izkoriščajo čar mobilnega telefona – dostopen povsod, kjer je GSM signal in čedalje več ljudi uporablja te storitve.

Mobilni telefon je postal samo sredstvo s katerim se da tudi telefonirati.

Sodobni trendi v mobilni tehnologiji iščejo povezavo med telefonom, človekom in prostorom kjer se nahaja. In to dvoje lahko odlično združujejo.
Tak primer je navigacija. Pred leti smo bili navajeni da drago kupujemo “škatle”, ki so nas vodile do željenega kraja, sedaj pa nam taisto stvar omogoča mobilni telefon, po možnosti že z vgrajenim GPS modulom. Na trgu se je pojavilo cel kup proizvajalcev programske opreme za različne telefone: TomTom, iGo, amAze, Wayviewer. Prav tako mobilna operaterja pri nas ponujata vsak svojo storitev: M:Navigacija in Si.Navigator, kjer se pretakajo podatki in karte preko njihovega omrežja.

Ampak storitve ki so povezane s samim GPS signalom so šle še korak naprej. Telefoni, ki imajo vgrajen GPS in fotoaparat že sami zapisujejo te podatke v EXIF fotografije. In servisi kot so Flickr, Picasa, Panoramio, locr, prikazujejo natančne lokacije, kje so bile te fotografije narejene.

Verjetno se bo kdo vprašal kam nas vse to vodi? Odgovor je preprost. V mobilno revolucijo. Leta 2013 naj bi bilo na svetu preko 82 milijonov uporabnikov mobilnih geolokacijskih storitev. Tržna niša je ogromna in če se zavedamo da je telefon edina stvar ki gre z nami vsepovsod, so tudi možnosti za uporabo mobilnega telefona neskončne in tudi trg je neskončen!

Objavljeno na Mobisuxu

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

V času interneta in sodobnih tehnologij, ni ravno veliko novosti, ki bi zdržle toliko časa in bi se prikazale na samem sejmu. Vendar sejem sam vseeno ponuja precej novosti v digitalni fotografiji. Predvsem je zelo opazen napredek na segmetnu DSLR (digitalni zrcalno refleksnimi fotoaparati) kjer vsako podjetje, ki nekaj velja v svetu fotografije, izboljšuje in predstavlja novosti tega trenutno najbolj zaželjenega segmenta. Zakaj? Veliko nas je navajenih na analogne fotoaparate, ki so omogočali vse ročne nastavitve, kjer si lahko sam določil kaj in kako želis, da izpade slika, kar je pri segmentu kompaktnih digitalnih fotoaparatov le redkost. Prav tako večina fotografov, ki se s fotografijo ukvarja malce več kot samo ljubiteljsko, ima doma dosti opreme, ki so jo uporabljali pri analognih fotoaparatih. In DSLR segment združuje ravno to dvoje, možnost izkoristka obstoječih objektivov in digitalni zapis na različne medije (CF, SD, itd kartice).
Na sejmu je bila seveda največja gneča okrog Canonovega EOS 1Ds mark II s 16,6 Mpixli, s katerim je tako postal vodilni v svetu DSLR fotoaparatov.

To mu omogoča 16MP CMOS slikovni senzor in pa nov Digic 2 procesor. Cena tega fotoaparata je nekje okrog 2 mio sit, kar pomeni, da se bo uporabljal zgolj v profesionalne namene, nam smrtnikom pa bo ostala le misel na to, kaj vse omogoča. Prav tako je Canon predstavljal EOS 20D, DSLR fotoaparat z 8,2 MP, ki omogoča zajem do 5 slik na sekundo in je v cenovnem razredu, ki je dostopen malce širši množici in sicer okrog 400k sit. Prav tako je Canon predstavil supertelefoto objektiv EF 1200mm, preko katerega je bil pogled zelo »podroben«. Gneča pa ni bila samo zaradi DSLR-jev, ampak tudi zaradi povsem novih kompaktnih digitalcev razreda IXUS. Najbolj me je presenetil IXUS 40, ki ima 2 inčni prikazovalnik in je od njegovega predhodnika IXUSA 430 precej tanjši in predvsem v makro fotografiji precej boljši. IXUS i5 je najmanjši Canonov digitalni fotoaparat, ki pa premore 5MP in 6,5 kratni dogitalni zoom. Slednji bo verjetno precej dobrodošel na kakšnih potovanjih, ker se prijetno prilagodi vsakemu žepu. Poleg samih fotoapratov je bilo na Canonu predstavljenih še nekaj novih foto tiskalnikov iz razreda Selphy, ki se razlikujejo po kvaliteti in načinu tiskanja.
Nikon je na svojem prostoru pokazal najnoveši DSLR fotoaparat D2X, ki ima 12,4 MP in možnost zajema 5 slik na sekundo, oz. s posebno funkcijo omogoča zajem 8 slik na sekundo, vendar se velikost slike spremeni na 6,8 MP. D2X je kompatibilen z vsemi Nikkorjevimi DX objektivi in prav tako z Nikkorjevimi AF objektivi. Ta fotoaparat naj bi predvidoma prišel na police okrog januarja 2005, vendar cene še niso znane. Veliko gužve je bilo okrog modela D70, ki je cenovno najbolj ugoden v tem segmentu glede na ceno/ponujeno. V segmentu digitalnih fotoapartov pa je Nikon predstavil novo serijo COOLPIX in sicer model 4800, ki ima 4 MP in 8,4 kratni optični zoom, model 8400, ki ima 8MP in pa objektiv, ki je ekvivalenten v 35 mm fotografiji 24-85mm, le ta fotoaparat dopušča makro posnetke iz oddaljenosti 3 cm. In nazadnje še model 8800, ki ima prav tako 8MP, poleg tega pa ga odlikuje še 10 kratni optični zoom, ki je ekvivalenten 35-350mm v 35 mm fotografiji. Ta fotoaparat naj bi prišel na tržišče v tem mesecu. Prav tako, kot Canon je tudi Nikon predstavil svoj novi telefotoobjektiv AF-S VR Nikkor 300mm z zmanjševalcem vibracij in narejenim s povsem novo Nikonovo tehnologijo.
Fuji je imel največji razstavni prostor na samem sejmu in precej atraktivno ponudbo (hostese). Pa vendar je bilo videti kar nekaj novosti, ki bodo kmalu prišle na trg. Ena izmed njih je prvi Fuji-jev DSLR FinePix S3Pro, z 12 MP(6,17 M S-pixels + 6,17 M R-pixels) in zelo všečno obliko, ki prijetno sede v roko. Prav tako ustrezajo F navoj objektivi Nikona nanj, kar je dokaj dobra novica. Cena S3Pro naj bi se gibala nekje okrog 3000 eurov. Poleg njega pa je bila predstavljena še cela kopica digitalnih fotoaparatov in sicer serije S: FinePix S20 Pro (6.2 MP (3.1 M S-pixels + 3.1 M R-pixels) in 6 kratnim optičnim zoom), FinePix S7000 (6.3 MP in 6 kratni optičnim zoom), FinePix S5500 (4 MP in 10 kratnim optical zoom) in FinePix S3500 (4MP in 6 kratni optični zoom). FinePix serije F: FinePix F810 (6.3 MP, 4 kratni optični zoom), FinePix F450 (5.2 MP, 3.4 kratni optični zoom) in FinePix F440 (4.1 MP, 3.4 kratni optični zoom) in najnovejši FinePix F455 (5.2 MP, 3.4 kratni optični zoom).
FinePix serije E: najboljši model je FinePix E550 (6.3 MP, 4 kratni optični zoom), FinePix E510 (5.2 MP, 3.2 kratni optični zoom) in FinePix E500 (4.1 MP, 3.2kratni optični). FinePix serije A, ki je vstopna serija Fujijevih digitalnih fotoaparatov: FinePix A340 (4.0 MP,kratni optični zoom), FinePix A330 (3.2 MP, 3 kratni optični zoom), in FinePix A120 (3.1MP, 3.1 kratni digitalni zoom). Poleg vseh teh novosti na področju fotoaparatov, pa je predstavil tudi Fujifilm Digital Mobile Printer MP-100, ki omogoča tiskanje fotografij preko IR, ali BT povezave direktno na Polaroid papir. Največji del njihovega razstavnega prostora pa je bil posvečen razvijanju slik in pa samo obdelavi filmov.
Pentax, čeprav pri nas ne tako znana znamka, kot predhodnice, je na sejmu prikazal kar nekaj novosti. Predstavil je najmanjši DSLR fotoaparat z imenom PENTAX *istDS, ki ima 6,1 MP, prav tako pa je predstavil tudi objektiv PENTAX DA Zoom 18 – 55mm F3.5 – F5.6 AL, ki je namenjen ravno Pentaxovim DSLR-jem. Poleg tega pa je predstavil še celo paleto digitlanih fotoaparatov: Optio 750Z (7 MP, 5 kratni optični zoom), Optio SV (5 MP, 5 kratni optični zoom), Optio X (5 MP, 3 kratni optični zoom), Optio S5i (5 MP, 3 kratni optični zoom), Optio S50 (5 MP, 3 kratni optični zoom) in pa Optio MX4, mešanico med kamero in fotoaparatom (3 MP, 10 kratni optični zoom).
Konica Minolta je predstavila svoje DSLR, Dynax 7D, ki ima v ohišje vgrajeno zaščito proti tresenju in je prvi na svetu s to tehnologijo v tem segmentu. Dynax 7D ima 6,1 MP in 2,5 inčni zaslon na hrbtu. DiMAGE A200 (8 MP in 7 kratni optični zoom, ki je ekvivalenten 28-200mm) z gibljivim LCD zaslonom in sistemom proti tresenju. DiMAGE Z3 (4MP, 10 kratni optični zoom in 4 kratni digitalni zoom, kar omogoča 48 kratni zoom), prav tako opremljen s sistemom proti tresenju, ki pride zelo prav pri takšnih zoomih. DiMAGE Z10, najhitrejši digitalni fotoaparat v svojem razredu (samo 0.5 sekunde potrebne da začne normalno funkcionirati)(3,2 MP in 8 kratni digitalni zoom), DiMAGE G530 (5 MP in 3 kratni optični zoom), DiMAGE X50 (5 MP, 2,8 kratni optični zoom, samo 0,5 sekunde do začetka delovanja aparata in pa 2 inčni LCD prikazovalnik) in DiMAGE X31 (3, 2 MP, 3 kratni optični zoom).
Olympus je prikazal poleg svojega E-1 DSLR-ja, ki ima precej novo zasnovo optičnega senzorja (4:3) model Olympus E-300. Ta DSLR se odlikuje z 8 MP in pa s samimi objektivi (Zuiko), ki šele prihajajo na tržišče, prav tako pa je Sigma naredila že objektive ki pašejo na Olympusove DSLR-je. Pri nas je cena tega fotoaparata okrog 450k sit, večji strošek pa prinese nakup dodatne opreme, ki je potrebna za uporabo. Poleg tega je bilo na sejmu predstavljeno: µ-mini DIGITAL (4 MP, 2 kratni optični zoom), ki bo verjetno pristal v torbici kakšne ženske, saj je narejen v paleti različnih barv.
Samsung se ni predstavil v segmentu DSLR, je pa zato predstavil precej novosti med samimi digitalnimi aparati: Digimax V70 (7 MP, 3 kratni optični zoom in 2 inčni zasukljiv LCD prikazovalnik), Digimax V6 (6 MP, 3 kratni optični zoom in pa poseben sistem, ki omogoča uporabo 9 različnih baterij), Digimax UCA-4 (4.1 MP in 3 kratni optični zoom), Digimax U-CA 501/505 (5 MP in 5 kratni digitalni zoom), Digimax A6 and A5 ( 6MP in 5 MP), Digimax A400 (4MP in 2,8 kratni optični zoom). Pa vendar to še ni vse. Zraven je še veliko novih modelov, ki pridejo na tržišče v začetku leta.
Sony je predstavil svoj novi model Cyber-shot V3 (7,2 MP, 4 kratni optični zoom, Carl Zeiss Vario-Tessar optika, 2,5 inčni LCD prikazovalnik) za katerega upa, da bo veliko povpraševanje, kajti z njim posega že na višji trg, kajti ta fotoaparat omogoča veliko ročnih nastavitev. Cyber-shot T3 (5,1 MP, 3 kratni optični zoom, Carl Zeiss Vario-Tessar optika, 2,5 inčni LCD prikazovalnik), Cyber-shot L1 (4,1 MP, 3 kratni optični zoom, Carl Zeiss Vario-Tessar optika), Cyber-shot P150 (7,2 MP, 3 kratni optični zoom).

Vseh modelov je bilo na letošnjem sejmu veliko več in če bi želel opisati vsakega posebej, bi verjetno ne zadoščala cela številka Mobineta. Je pa zanimivo videti razvoj digitalne fotografije v zadnjih parih letih in jo primerjati z razvojem SLR fotografije v zadnjih 10 letih. Če bo šel razvoj tako hitro naprej, potem bo Photokina vsake dve leti prinesla tisoče novih modelov fotoaparatov, številke pixlov pa se bodo dvignile v nebo. Le, da imamo to srečo, da zaenkrat tega še tehnologija ne omogoča.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Po podatkih Verisign-a (družba, ki ima ekskluzivno pravico do trženja domen .com in .net, prav tako pa ponujajo overiteljstvo javnih ključev, ki se uporabljajo v spletnih transakcijah), je Slovenija na četrtem mestu med držvami z največjim deležem tveganih spletnih transakcij na svetu. Ta podatek nas je uvrstil za držve kot so Kamerun, Nigerija in Indonezija. Po njihovih podatkih naj bi bilo v Sloveniji kar 92 odstotkov vseh spletnih transakcij goljufivih. Ne dolgo tega pa je Janez Janša dejal, da bodo v njegovi stranki, se pravi v SDS, in v Koaliciji Slovenija spet začeli komunicirati s pismi in golobi. Zakaj? Ker ne zaupa mobilnim operaterjem.
Ker je postopek prisluškovanja in prestrezanja pogovorov in SMS-ov določen s pravili, ki jih določa zakon, sem se pozanimal, kako je s tem pri tretjem operaterju mobilne telefonije Vegi, kjer mi je podatke posredoval Denis Oštir, odgovoren za stike z javnostmi.
Glede na to, da se zadnje čase veliko govori o samem prisluškovanju, me zanima, če je res mogoče prisluškovati pogovorom preko GSM omrežja. Če je možno, kdo lahko to odredi, in kako se preprečujejo zlorabe pri samem operaterju?
“V skladu s 107. členom ZEK-a (Zakon o elektronskih komunikacijah) moramo operaterji omogočati zakonito prestrezanje elektronskih komunikacij, ki potekajo v našem omrežju. V skladu s to zakonsko določbo smo v Vegi na lastne stroške (tako predvideva zakon) kupili opremo, ki uradnim organom omogoča prestrezanje komunikacij. Sistem je zaradi varnosti sestavljen iz dveh delov: v našem podjetju imamo polovico opreme, ki je priključena na našo telefonsko centralo in prestrezanje zgolj omogoča, medtem ko se drugi del opreme (del ki prestrezanje dejansko opravlja) nahaja pri uradnem organu. Zakonito prestrezanje lahko odredi zgolj pristojen organ (sodišče). Operaterji smo v skladu z ZEKom dolžni za čas, odrejen v odredbi, za odrejeno telefonsko številko dolžni zagotoviti bodisi zakonito prestrezanje komunikacij ali posredovati ostale, v odredbi zapisane podatke. Zakonito prestrezanje je tako mogoče zgolj za odrejen čas na odrejeni številki. Pri nas za zagotavljanje varnosti uporabnikov posebej skrbimo, zato ima dostop do opreme (in prostorov v katerih se oprema nahaja) le omejeno število ljudi, za katere je varnostno preverjanje opravila tudi policija. Poleg tega zakonito prestrezanje omogočamo zgolj na podlagi odredbe sodišča.”
Če nam je bil telefon ukraden, ali ga je mogoče izslediti preko IMEI-ja (številka, ki jo določi proizvajalec vsakemu telefonu in je unikatna)? Kakšen je postopek?
“Da. V primeru, da prejmemo takšno zahtevo pristojnega organa, najprej preverimo, če je bil mobilnik s specifično IMEI številko sploh uporabljen v našem omrežju. V primeru, da odredba organa od nas zahteva tudi druge podatke (lokacija, gibanje, številka uporabnika, ki je ukraden mobilnik uporabljal) jim le te podatke posredujemo.“
Kaj pa pozicioniranje preko GSM telefona? Kako natančno se lahko določi pozicija telefona in kdaj se lahko to pozicioniranje uporabi?
“Natančnost je odvisna predvsem od lokacije. V primeru, da se uporabnik nahaja v strnjenih naseljih je mogoče njegovo lokacijo določiti do nekaj deset (sto) metrov natančno, medtem ko je izven naselij natančnost nekaj sto (tisoč) metrov. V primeru, da lokacijo uporabnika od nas z veljavno odredbo zahteva pristojen organ, smo jo dolžni posredovati.“
Nas, potrošnike, pred nadzorovanjem branijo zakoni in določena pravila, ki jih imajo operaterji sami, tako da je strah pred velikim bratom, ki nas nadzoruje, odveč. Vendar pa se moramo zavedati, da smo z novejšimi tehnikami in novejšimi orodji, ki nam pomagajo pri delu in nam ga olajšujejo, vse bolj izpostavljeni vsem dugim možnim načinom nadzora.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš