Ampak ne bom več pizdil čez Piano, ampak sem se odločil, da vzamem mesečno naročnino in da preizkusim vse skupaj. No, na prvi pogled me šokira dejstvo, da ne morem plačati z American Expressom, ki je edina kartica, ki jo imam namenjeno nakupom na spletu. Ampak bom preživel, kajti bom plačal preko PayPala. In ta postopek je najbolj varen in predvsem ne dam podjetju Piano, oz. komurkoli drugemu podatkov od moje kartice – ja, vsekakor bolj zaupam PayPalu, kot pa neki novi firmi, ki je šele začela z vsem tem pri nas. Sem pač previden!

Denar nakazan preko PayPala in potem me pričaka tole – meni je jasno kaj moram storiti, ampak nekomu, ki nima ravno kilometrine v internet svetu bo tole muka. Si predstavljam starše, ki me kličejo in me vprašajo, če so naredili kaj narobe. Ampak ok, se zgodi!

In sedaj pridem na spletno mesto, kjer sem plačal Piano naročnino – v tem primeru Dnevnik in imam v zgornji vrstici nekaj novega – imam Piano vrstico.

Vendar imam problem. Kako hudiča naj sedaj najdem te članke, ki so “premium”, oz. ki so v sistemu Piano? Ali moram klikati in iskati, da bom našel kvalitetne članke, ali pa mi bo le to omogočeno na kakšen bolj preprost način. In ker tega očitno še ne ponujajo, se odpravim na lov za zakladom! V bistvu imam problem – noben izmed člankov na prvi strani se mi ne zdi vreden, da bi ga kupil?!? In kako naj sploh vem, kako se loči “premium”članek od navadnega članka, če vidim povsod oglase zraven?

Mogoče ne razumem tega, ampak jaz sem mislil, da zato, ker sem plačal Piano, ne bom imel več serviranih oglasov?? Mogoče samo ne najdem nobenega “premium” članka? In nimam DoubleRecall oglasov, ki so mi sicer čist simpatični – aja, zjutraj sem že vpisal, pa se mi več ne prikazujejo.

Vendar mislim da sem našel en članek, ki je v sistemu Piano – kako sem to opazil? Ko sem kliknil na link, me je naprej pričakal tekst o Pianu, čez par sekund pa je izginil. Ampak strah je odveč – oglasi vseeno ostajajo. In to flash oglasi, ampak saj so samo trije, ki nekaj skačejo in migetajo, ko hočem prebrati nekaj malce bolj resnega.

In ker se rad mučim, odjadram še na Delo. Da vidim kako imajo pri njih vse skupaj urejeno! Zakon! Najprej me pričaka “floater” – torej sem plačal Piano zato, da bom gledal oglase!

Vendar sem pomirjen, ker hitro najdem zavihek z premium vsebinami – kliknem prvo in me “zafuka” na rit – trije avto oglasi pri premium vsebini? Fak, a to je potem Piano?

Evo, to je moja uporabniška izkušnja s Piano sistemom. Namesto da bi dobil vsebine, za katere bi rade volje plačal, imam občutek da sem plačal vsebine, ki so začinjene z oglasi. Adblockerje sem izklopil, da sem lahko doživel odlično uporabniško izkušnjo!

Pobudnikom in pristopnikom v Piano sistem želim veliko uspeha pri svojem delu in da boste uresničili svoje zastavljene cilje – a ja, saj jih nimate, ker pač malce testirate. No, ko boste začeli pisati članke, ki bodo namenjeni bralcem, jih dodatno linkati, predvsem pa ko boste našli raziskovalne novinarje, pa bom spet plačal Piano naročnino. Do takrat pa bom očitno ostal brez premium informacij o umetnih kolkih, Ivanu Simiču in podobnih stvareh, ki dajejo resnično velik pečat mojemu življenju!

Zbogom in hvala za Piano!

p.s.: in potem pogledam še na mail, kamor sem dobil potrditev naročila Piano

Spoštovani bralec,

hvala za naročilo na skupno spletno naročnino Piano, s čemer ste si pridobili neomjen dostop do kakovostnih medijskih vsebin sodelujočih medijev v Sloveniji. dostop do mreže premijskih slovenskih spletnih strani in s tem podprli ustvarjanje kakovostnih spletnih vsebin.

Celoten seznam dostopnih storitev boste našli na spletni strani www.Pianomedia.si, podstran: „Kaj dobite“

Za izdajo računa za vaše naročilo kliknite na naslednjo povezavo: http://www.pianomedia.si/customer/settings.php?utm_source=thankyoupayment&utm_medium=email&utm_campaign=pianomedia.
Prosimo, da podatke za izdajo računa ureditev v roku 14 dni od vašega plačila naročnine.

Jao jao jao jao!!!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Si lahko predstavljate, da bi naši mediji objavljali pozitivne novice? Da bi namesto zgodb o podjetjih, ki gredo v stečaj, ki so tako ali drugače dolga leta živela na plečih države, pisali o uspehih mladih podjetij, ki jim je uspel preboj na tuje trge, ki so dobili investicije največjih igralcev v Startup svetu in na uspehe katerih so v svetu bolj ponosni, kot smo v Sloveniji?

Primer je recimo Seedcamp, ki je potekal letos poleti v Ljubljani. Pričakoval sem, da ga bodo naši mediji pokrivali in bodo iz tega naredili pozitivne zgodbe, da si bo kakšen od novinarjev vzel čas in bo naredil intervju z investitorji, ki so bili zbrani v Ljubljani. In na Seedcampu v Ljubljani so bili prisotni ljudje, ki imajo v upravljanju zelo veliko denarja in so ga pripravljeni investirati v dobre ideje in projekte, ki so bili predstavljeni. Ampak temu ni bilo tako – kot zmagovalce Seedcampa so nas kontaktirali iz Dnevnika, revije Kapital in Financ, ki pa jim je bil edini pomemben podatek to, koliko denarja bomo iskali v Londonu!

Da ne bom samo kritiziral, zadnje leto se malce premika tudi na tem področju. Nacionalna televizija ima svojo oddajo, kjer predstavljajo Prave ideje, Dnevnik je začel spremljati Startup sceno tudi s svojim projektom Gazela, nekatere medije je vseeno začelo zanimati, kdo stoji za domačimi idejami, ki so v svetovnem merilu uspešne, vendar jim v Sloveniji ni uspel preboj v »mainstream«.

Zakaj v Sloveniji mediji niso polni novic o uspehih podjetij Zemanta, Azumio, Vox.io, Uniki, Outfit7, Doublerecall, Mimovrste, 3fs,… ki jim je uspel preboj med največje igralce na svetovnem trgu in bi morali biti ponosni nanje?

V Sloveniji prideš v medije na drugačen način – samopromocijski članki polnijo internetne medije, ker prinašajo klike. Če si uspešen in sam ne pošiljaš novic o tem, kaj si jedel za večerjo ali kaj podobnega, ti mediji pač niso naklonjeni. Sam menim, da je čas, da se začne o takšnih zgodbah veliko več pisati, kot se je do sedaj. Predvsem pa da je treba izpostavljati takšne primere, ki bodo v vzpodbudo vsem mladim, ki jih čaka precej negotova prihodnost.

Mediji imajo dovolj veliko moč, da bi lahko pesimizem, ki zadnja leta vlada v Sloveniji, spremenili v nekaj, kar bi nam vsem dalo novega zaleta, predvsem pa da bi se mlajše generacije začele zavedati, da je to lahko njihova prihodnost. Prihodnost, ki si jo bodo pisali sami, predvsem pa jim bodo stali mediji v podporo in jih na njihovi poti spremljali.

Če za zaključek naredim samo primerjavo s tujino – v tujini se o teh stvareh zelo veliko piše že vrsto let. Glede na to, da Slovenija vedno počasi stopa za tujino, upam, da se tudi pri nas to spremeni in da dobijo mlada, uspešna podjetja svoj prostor v »mainstream« medijih in tako obogatijo vsebino, ki je večinoma negativna!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Startup kot način življenja!
In če kdo od vas, ki sedaj tole bere, razmišlja da bi poskusil narediti prve korake v Startup svet, vam lahko iz prve roke povem, da je to življenjska šola, ki ti je ne da nobena izobrazba, niti noben teoretik. Stvari so preprosto drugačne. Če sem pred nekaj leti poslušal te zgodbe, jih v zadnjem letu tudi sam živim in poskušam svoje pridobljene izkušnje deliti z drugimi. Startup svet postane način življenja, kateremu se prilagaja resnično življenje, ki ga živiš. Veliko je odrekanja, veliko je problemov, vendar v končni fazi se zavedaš, da če verjameš v idejo ali v produkt, da ti bo uspelo!

Ideja, sveti gral startup podjetja?
V Londonu sem imel možnost daljšega pogovora z enim od soustanoviteljev Yandexa, Ilyo Segalovichem, s katerim sva se dotaknila tudi te teme, predvsem pa njihovih prvih korakov od ideje do tega, da so sedaj na borzi vredni nekaj milijard dolarjev. Njegovo izhodišče o ideji je bilo zanimivo – ideja je sveti gral, vendar se je potrebno zavedati, da v istem trenutku na svetu vsaj še trije ljudje razmišljajo o podobni ideji. In bolj kot sama ideja je pomembna njena realizacija. Še bolj kot to pa je pomemben tim, ki stoji za idejo in jo realizira.

Don’t Imitate, Innovate*
Stvari je potrebno izumljati in ne kopirati (kljub temu, da smo copy/paste generacija), prav tako je treba ideje sproti dopolnjevati in predvsem se ta cikel ne sme nikoli ustaviti. Predvsem pa je potrebno razmišljati, da je Slovenija samo poligon za testiranje, pravi svet in možnost za uspeh in dostop do velikih investitorijev pa se skriva v precej večjem trgu, kot je naš. In to mora biti vaš cilj!

Mreženje – networking
Torej, v svetu Startupov ni časa za strah in predvsem ni časa za sramežljivost. Mreženje za vsakogar pomeni podobno stvar – nekomu odpira vrata do kapitala, kapitalu pa odpira vrata do idej in projektov. Predvsem pa se tukaj tkejo niti, ki ne zbledijo takoj. In morda bo ravno eden izmed tistih kontaktov, ki jih imam na Linkedinu ali pa imam njegovo vizitko, čez pol leta potreboval to, kar mu lahko jaz ponudim, ali pa mu bom lahko jaz pomagal pri njegovi ideji. In ravno v tem je čar mreženja!

Startup ekipa
Ko izbirate sodelavce, premislite, ali bi lahko z njimi preživeli več tednov po 24 ur na dan v istih prostorih in delali na isti ideji? Ali so dovolj sposobni, da jim lahko zaupate razvoj ali katerokoli drugo nalogo, ki jih nikoli ne zmanjka? So ti ljudje pripravljeni zamenjati svoje trenutno življenje s precej negotovim, vendar toliko bolj razburljivim svetom? Najbolj pogosto vprašanje na Seedcampu, na katerega je moral biti odgovor podan v istem trenutku, pa se je glasilo: ste pripravljeni jutri zapustiti domovino in iti v San Francisco, London, ali kamorkoli drugam po svetu za daljše časovno obdobje?
Odgovor je lahko samo DA, oklevanje in vse ostalo v startup svetu nima prostora! In takšna mora biti tudi ekipa, s katero boste šli skupaj skozi zelo slabe trenutke, do odpiranja šampanjca in spoznavanja ljudi, ki ste jih videvali samo na naslovnicah raznih revij ali internetnih portalih!

Slovenski mediji in njihov odnos do startupov
Zakaj v Sloveniji mediji niso polni novic o uspehih podjetij Zemanta, Azumio, Vox.io, Uniki, Outfit7, Doublerecall, Mimovrste, 3fs,… ki jim je uspel preboj med največje igralce na svetovnem trgu in bi morali biti ponosni nanje?

V Sloveniji prideš v medije na drugačen način – samopromocijski članki polnijo internetne medije, ker prinašajo klike. Če si uspešen in sam ne pošiljaš novic o tem, kaj si jedel za večerjo ali kaj podobnega, ti mediji pač niso naklonjeni. Sam menim, da je čas, da se začne o takšnih zgodbah veliko več pisati, kot se je do sedaj. Predvsem pa da je treba izpostavljati takšne primere, ki bodo v vzpodbudo vsem mladim, ki jih čaka precej negotova prihodnost.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Očitno takšne stvari za njih niso omembe vredne, kajti lažje je kopirati vsebine iz ostalih trač medijev. Vendar takšna kritika ni namen tega zapisa.

Spodaj so mediji, ki so objavili novico o našem projektu, brez da bi jim mi pošiljali PR sporočila!

Connect

• Zmagovalca Mini Seedcampa v Ljubljani sta domači Oust.me in estonski Sportlyzer (vir)

Dnevnik

• Oust.me: igro “zemljo krast” so prenesli na internet (vir)
• Seedcamp pod okrilje sprejel še en slovenski start-up – Oust.me! (vir)
• Slovenija med najbolj uspešnimi v Seedcampu (vir)

Finance

• Po Zemanti Oust.me (vir)

Moj Mikro

• Žirijo prepričal slovenski Oust.me (vir)

Revija Kapital

• Seedcamp (vir)

Slo Tech

• Ekipa iz Zagorja, Oust.me zmagala na ljubljanskem Mini Seedcampu (vir)

Če sem koga pozabil omeniti, pa naj mi sporoči!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Ker me je začelo vse skupaj zanimati, sem poiskal še ostale članke na to temo in preveril, ali so dodali povezavo, da ljudem ni treba iskati in odkrivati toplo vodo:

Ups. Pogled na tole pa ni tako lep, kot bi moral biti. Ampak gremo po vrsti, da bo vse skupaj lažje razumeti.

Slovenskim medijem, ki so prisotni tudi na internetu je razumevanje dejstva, da ljudje na spletu iščejo informacije ki so uporabne, očitno nekaj povsem nerazumljivega. Kakopačne, ko je večina zgoraj omenjenih člankov povzetek, ali pa celo kopiranja novice STA, ki jo potem povzamejo vsi naši mediji in jo objavijo na spletu. Kje je dodana vrednost za obiskovalca spletnega mesta? In potem bi taisti mediji uvajali plačljive vsebine na spletu? Ne ga srat, prosim lepo!

Poskrbite za informacije, ki jih ljudje iščemo, oz. poskrbite da boste ob pisanju o določeni temi tudi naredili povezavo do dotičnega spletnega mesta, kjer bomo lahko našli več informacij o tej temi – in bojazen, kot sem jo slišal že večkrat, da se s tem odganja obiskovalce, ki se ne vračajo več nazaj sploh ni na mestu – če boste obiskovalcu ponudili kvalitetno informacijo in ne kopi/paste vsebine iz STA, potem se bodo le ti radi vračali.

Če bodo obiskovalci za to, da bodo našli informacije o čakalnih dobah na spletu, o katerih vi pišete, preiskati pol Googla, potem to ni dobra uporabniška izkušnja! Ravno nasprotno, ko pregledaš tri članke, kjer ni vstavljene povezave, te mine vse skupaj in poguglaš in dobiš relevantno informacijo.

Linkanje je kul – sharing is caring!

p.s.: tudi sam pregled čakalnih dob na spletni strani IVZ je vreden svoje kritike – GenerateExcel.ashx je datoteka, ki jo generira “program” zadaj – “ljudje božji”, na spletu smo, generirajte in prikažite vsaj html datoteko in ljudje ne bodo zaskrbljeni s čim “jim nekdo poskuša okužiti računalnik” – ashx ni tako “poznana” datoteka!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Hudiča no. Smo leta 2011 in mislim da tudi uporabnik v tem primeru šteje (!) – nekako še prebavim da medijske hiše za svoj “kolač” prodajo takšno oglaševanje naročniku, vendar to, da same svoj promet vodijo s pop up oglasi na podstrani, pa je NO GO! Obstaja cel kup bolj galantnih prijemov – in ne, 24ur niso takšen primer ko linkajo štiri vrstice teksta, da bi “odpeljale” obiskovalca na drugo tematsko spletno mesto!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

10.Decembra 2010 so trije Neonacisti med glavno postajo in Metelkovo okoli 22:00 napadli skupino dijakov. Eden izmed njih je bil zamaskiran, a priča trdi da je enega napadalca prepoznala.

In ker je sedaj zopet čas kislih kumaric, ko ni neke pametne afere v zraku (zato se spet vračajo na prizorišče bullmastifi, kmalu se bomo spet pogovarjali o Patrii, mimo nas pa bo šla očitna afera Wikileaks), mediji pograbijo vsak tak indic in iz njega naredijo zgodbo.

Tokrat je padel Dnevnik in njegov novinar Peter Lovšin, ki je v članku z naslovom Nasilje na ulici in vojna na Facebooku: V Ljubljani naj bi neonacisti napadli skupino dijakov (vir), sicer zapisal naj bi, vendar se mi poraja vprašanje – se tako pišejo novinarski članki? V tem primeru je samo domišljija omejitev za vse članke, ki jih lahko sproducirajo novinarji, povsod pa zapišejo naj bi – Nasa naj bi našla vesolja, CIA naj bi odkrila morilca JFK-ja, Pahor naj bi stal za afero Patria… Veste, kam pes taco moli?

No, celotna zgodba o neonacistih in napadih je pojasnjena na blogu Projekta za nacionalno politiko, v zapisu Dnevnikov kiks z “neonacisti” (vir), kjer je razloženo ozadje izmešljene zgodbe, predvsem pa beda novinarsta v Sloveniji:

Ob prebiranju dnevnega tiska smo se lahko na moč zabavali ob pogledu na petkovo izdajo Dnevnika z dne 17.12. 2010. V članku z naslovom »Nasilje na ulici in vojna na Facebooku: V Ljubljani naj bi neonacisti napadli skupino dijakov« je »novinarju« Petru Lovšinu uspelo nasesti na povsem nepreverjene informacije, ki so mu bile plasirane, čeprav je bilo vse skupaj že na prvi pogled neresno. Omenjenemu »novinarju« je uspelo v svoji gorečnosti celo videti spopad ideologij v srednješolskem »aufbiksu« zmedene mladine na Metelkovi. Najbolj zabaven del članka pa je seveda »vojna na Facebooku«, ki odraža vso bedo slovenskega novinarstva in njegovo dvoličnost, predvsem pa njegovo topoumnost in omejenost.

Novinarji zelo radi uporabljajo informacije, ki jih dobijo na družabnih omrežjih – kdo je samski, kdo je šel s kom na pijačo, sedaj pa je vse skupaj eskaliralo tudi v to, da se pišejo neresnični članki na podlagi nekih skupin in se vse skupaj naredi še precej bolj zanimivo, ko se “vpletejo vojne na družabnih omrežjih”.

Takšni eksperimenti so mi všeč, saj dejansko pokažejo način, kako se pride do informacij, predvsem pa to, da se da manipulirati z novinarji, še bolj pa se da manipulirati z javnostmi. In v tem primeru je Dnevnik padel na celo črti.

p.s.: a damo ustvariti kakšno govorico, ki jo bodo mediji pobrali in iz nje naredili naslovnice? jaz sem vedno za!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Par dni nazaj se je v AppStoreu pojavil tudi Večer s svojo iPad aplikacijo. Prav tako pa se že nekaj časa obljublja iPad Zurnal24 aplikacija (vir), prav tako pa jo bodo nekoč imele tudi Finance (vir)

Dosedanji poskusi naših medijev, da bi naredilo “spodobno” iPad aplikacijo so se izjalovili. Še najbližje je prišel MMC RTV Slo, ki pobira RSS zapise iz spletne strani in jih prikazuje v aplikaciji. Vendar tudi to ni to!

Večerova aplikacija je tudi malce “čudna”. Ne omogoča branja novic v ležečem formatu, kar je prva stvar ki sem jo opazil. Samo navigiranje med stranmi je malce čudno – namesto da bi bil logotip Večer v zgornjem kotu klikabilen in bi omogočal vrnitev na začetno stran, le tega niso implementirali.

Aplikacija je razdeljena na kategorije: Slovenija, črna kronika, gospodarstvo, zanimivosti, svet in šport. Vsaka kategorija ima 10 člankov s fotografijo – enega izpostavljenega in ostale okoli – klik na katerikoli članek le tega odpre v “pop-upu”.

In to je to, kar ta aplikacija omogoča! No, polega tega da so danes skoraj vsi članki s podpisom STA, me moti še precej stvari – zakaj hudiča ni nikjer navigacije (kot sem omenil že zgoraj), zakaj ni možnosti pošiljanja na elektronski naslov, shranjevanja, ali pa “deljenja”, oz. objavljanja na Facebooku, ali Twitterju??! Prav tako sama aplikacija ne omogoča nobene interakcije, ki je sicer omogočena z multi touchem (vir).

Eh ja, v Sloveniji je očitno pomembno samo to, da imaš aplikacijo, ni pa niti najmanj pomembno kakšna je in čemu je namenjena!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Dnevnikov objektiv bomo odslej na spletu objavljali z zamikom. Od jutri dalje uporabnikom našega portala vsebine Objektiva ne bodo več dostopne v SOBOTO, pač pa v PONEDELJEK, torej dva dni kasneje.

Očitno se pri Dnevniku niso odločili za plačljive novice, kot je to naredil Pozareport in PopPlus, ampak so izbrali “zamaknjen model”, ki pa se mi v časih interneta ne zdi privlačen. Žiga Turk, bivši minister, je ta “projekt” poimenoval Predvčerajšnik in zapisal tudi par slabosti, ki jih lahko ta poteza prinese.

Razumem, da so informacije “zlato”, oz. da imajo svojo ceno, če so to informacije od katerih ima človek korist, oz. ki mu lahko pomagajo pri dobičku. Razumem tudi da ljudje plačujejo za to, da berejo “rumene novice”, kjer so zraven objavljene paparaci fotografije in so te informacije ekskluzivne.

Dnevnikov Objektiv je precej ekskluzivna zadeva, ki jo bo sicer še naprej mogoče brati na Samsung Galaxy Tabu, če ste naročnik Dnevnika, vendar na spletu boste lahko brali članke šele v ponedeljek.

Moje laično mnenje – Dnevnik zaradi tega ne bo prodal več izvodov sobotne izdaje Dnevnika, katere del je tudi Objektiv. Mogoče bo Dnevnikovo spletno stran obiskalo manj obiskovalcev, ko bodo odkrili to zadevo. In v ponedeljek stvari, zapisane v sobotnem Objektivu, ne bodo več tako zanimive. Namreč v tem času so pomembne ure, ko je informacija še sveža – no, tukaj ima sicer Objektiv eno prednost – ne prodajajo “novic”, ampak so v njem kolumne, komentarji, ki pa imajo malce daljši rok trajanja kot novice. Prav tako pa je še ena stvar na strani Dnevnika – med vikendom pade število obiskovalcev na spletnih straneh (odvisno sicer od tematike) in ker Dnevnik ne izzide ob nedeljah, je padec prometa lahko precej zanemarljiva številka.

Resnično me zanimajo številke, ki bodo posledica te Dnevnikove odločitve – tako število prodanih tiskanih izdaj Dnevnika, kot število obiskovalcev – ampak sam močno dvomim da se bo prvo “dvignilo”, drugo pa “padlo” – status quo, s tem da se je naredila najmanjša možna škoda!?

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Pa vendar, gremo po vrsti. Delo sem praktično “raztrgal”, pa tudi pri Dnevniku ne bom ravno pisal v rokavicah. Dejstvo je, da je edino korist od vsega tega potegnila firma Klika d.o.o., ki je naredila obe aplikaciji. Ali so bile to specifične želje naročnika, sploh ni moj problem, definitivno pa bi obe podjetji lahko vprašali na Twitterju, kaj si uporabniki želimo in bi bilo vse skupaj precej lažje, pa tudi precej bolj uporabno – če ima Delo brskanje po PDF-jih, ima Dnevnik sicer to narejeno malce bolj sofisticirano, vendar vseeno ni to to!

p.s.: barve so čudne zaradi print screen programa, ki ga uporabljam na Galaxyu – sicer so povsem normalne in ok!

Dnevnikova aplikacija je obetala, vsaj po vsem zapisanem na spletu danes, zelo veliko. Ko vneseš kodo, ki ti omogoča brezplačen dolpoteg dnevne izdaje časnika, ki jo imajo naročniki (slabost Dnevnika, Delo namreč zaenkrat to ponuja zastonj!), se vse skupaj šele začne. Imaš možnost branja zadnje izdaje, ali pa brisanja (to manjka Delu) izdaje. In potem se s klikom odpre naslovnica, ki je precej pregledna, predvsem pa je smiselna.

Odvisno od položaja samega Taba je tudi odvisno ali se vam ob strani pojavi navigacija ali je ni (slabost za pokončno držo, ki mi je bližje pri branju). Pomikanje sem ter tja je preprosto in je kot na iPadu, dvoklik pa omogoča povečevanje fontov, kar pride zelo prav.

Vendar v pokončnem formatu ne vemo točno kje smo, le v zgornjem levem kotu je majhna puščica, ki nas vrača nazaj domov. V bistvu sem precej zmeden pri navigaciji pri tej aplikaciji in sem že nekaj časa na teh “stvareh”.

Ampak grem rajši naprej. Tako kot pri Delu me moti nevključenost “spleta 2.0″ – kje je možnost pošiljanja članka na elektronski naslov, na Twitter, ali Facebook. Če bi rekel, da si želim komentiranje, bi bilo itak nezaslišano – ampak za to niti ni potrebe, se mi zdi!

Suma Sumarum – Dnevnikova aplikacija, tako kot Delova in pred časom MMC RTV Slo so nekaj novega v slovenski internetni krajini. Kljub temu da sem vse tri skritiziral, naj bo to dobrohotno in dobronamerno, predvsem pa naj to upoštevajo ti, ki bodo sedaj prenavljali, oz. naredili boljše verzije obstoječega.

Mobilnih naprav nimajo vsi bralci Dela, Dnevnika… Ampak jih imajo nekateri, ki pa si želijo malce več od takšnih aplikacij, predvsem pa si želijo da bi bilo delo z njimi preprosto in da bi bila vsebina “vsaj malček” drugačna, kot je tista v tiskanih izdajah (več fotografij, mogoče dodan video?!?).

Rispekt pa vsem, ki so se upali podati v to smer v Sloveniji in ki razmišljate, da kljub temu da je iPadov po moji oceni manj kot 500 in Tabov danes manj kot 50, v promeru, da je treba nekaj narediti tudi za uporabnike, ki niso čisto navadni – pa čeprav ne bodo nikoli naročili časnika, ker informacije dobijo na drugih – elektronskih virih!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš