Mogoče pa se lahko naši “organizatorji”, ki za davkoplačevalski denar pošiljajo “hudo kvalitetne” skladbe na Eurosong naučijo kaj od Nemcev in njihove predstavnice:

In mogoče nam nekoč spet uspe prit v finale!

In že par dni po zmagi so se v javnosti pojavili posnetki iz resničnostnega šova, kjer je Lena Meyer – Landrut skočila gola v vodo. Kul!

Lena Meyer-Landrut nude naked swim

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

• Evrovizija (2006)
• Alenka Gotar, Cvet z juga, Helsinki in Evrovizija (2007)
• Evrovizija – Rebeka Dremelj ne gre v finale (2008)
• Ema 2009 – kdo bo odšel na Eurosong – Quartissimo – Love symphony (2009)
• Ema 2010 – Hamo in Gal – Črni konji čez nebo – številka 8! (2010)

Ema 2010 je postregla z novostjo – o končnem zmagovalcu bodo odločali le gledalci s telefonskim glasovanjem. In vsaka telefonska številka lahko odda samo en glas tekmovalcu. Kar se mi zdi precej bolj smiselno, kot pa “kvazi” žirije, ki so se odločale povsem drugače kot pa ljudstvo in tako povsem spremenili voljo ljudstva. Ali je prav da narod izbira? Zakaj pa ne? Če je narod brez okusa in izbere takšnega izvajalca, ki na tekmovanju v Oslu ne bo zmagal, vsaj ne bo krivda na strokovni žiriji, ampak na tistih ki so glasovali in se tako znebili 0,8€ (in še nekaj zraven) za oddani glas (jeap, naša televizija služi tudi s tem!)

Mogoče samo ideja za drugo leto, ker nacionalka nima nobenega pametnega programa, bi lahko izbor za Emo raztegnili na vsaj 14 dni. In bi vsak dan imeli večer z enim izmed izvajalcev. Glede na to koliko dekoltejev, koliko dolgih nog in koliko kilometrov oblek je bilo letos predstavljenih, bi bilo to veliko boljše, kot pa program ki ga sicer dobimo serviranega.

Srečni finalisti, ki bodo naredili vse, da bodo prišli na tekmovanje v Oslo in tam zastopali Slovenijo, so:

1. Moj si zrak – Marko Vozelj
2. Sanjajva – Nuša Derenda
3. Roko mi daj – Langa
4. Kaj in kam – Tangels
5. Para me – Brigita Šuler
6. Nežna – Anastazija Juvan
7. Tukaj sem doma – Manca Špik
8. Črni konji – Hamo in Gal
9. Dovolj ljubezni – Martina Šraj
10. Daj mi en znak – Stereotipi
11. Dež – Nina Pušlar
12. Tudi fantje jočejo – Vlado Pilja
13. Narodnozabavni rock – Ansambel Roka Žlindre & Kalamari
14. Vampir je moj poet – Lea Sirk

Včeraj sem med tekmovalci pogrešal Rebeko Dremelj in Karmen Stavec, vendar je naša vrla nacionalna televizija poskrbela tudi za to. Namreč itak sta se obe pojavili na odru in zapeli (hmm, ja) vsaka svojo pesem.

Ali je na izboru za Emo potrebno imeti dobro pesem? Dobro peti? Ali je dovolj samo dovolj velika baza ljudi, ki oddajo glas za tekmovalca? Če sklepam po pesmi Brigite Šuler, potem samo slednje. Ampak jaz nimam posluha in pomembno je, da ima ljudstvo moč odločanja. O kuhinji se bo govorilo šele danes zvečer.

p.s.: imam dva zmagovalca.. pod številko 8. Črni konji – Hamo in Gal in 13. Narodnozabavni rock – Ansambel Roka Žlindre & Kalamari – slednje predvsem zato, ker je izbor v Sloveniji in ljudje, ki jim je všeč takšna glasba gledajo nacionalko ob nedeljah zvečer (Mario)..

Aja. Še k naslovu – Ema 2010 – ema10 – danes komaj čakam finale! Res je, ker potem bo eno leto spet mir! In ja, vem da obstajajo drugi kanali, ki ne prenašajo tega “dogodka”, ampak kot davkoplačevalec in kot mazohist iz prvega dela zapisa, rad pizdim in se mučim! In verjetno nisem edini!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Kdor se vozi po avtocestah ve, kar trobezljam vsaj enkrat na 14-dni, da ni nikjer policistov, da na avtocestah vlada kaos, da je vožnja po prehitevalnem pasu stalnica in da tovornjaki prehitevajo vsa ostala vozila tudi ko imajo prepoved. In število nesreč, ki se zgodijo na naših avtocestah je zanemarljivo majhno proti razmeram, ki na njih vladajo. Policisti se bodo rajši postavili na “ex” cestninske postaje in preverjali če kdo vozi s hitrostjo preko 40 km/h!

Čas bi že bil, da se naredi red na avtocestah. Da se vzpostavi stanje, ki bo zagotavljalo varen in predvsem tekoč promet in da bodo ljudje za volani malce manj “Slovenceljni” in bodo upoštevali da je prehitevalni pas namenjen prehitevanju in ne “drkanju” voznikov za sabo pri hitrosti 100 km/h. In predvsem, da se vsi vozniki začnemo zavedati da lahko samo mi naredimo promet bolj tekoč. Država in policisti pri tem definitivno ne bodo sodelovali in pomagali (samo primer: kdaj je največja gužva v semaforju? ko je policist na sredi križišča!)

Očitno je tej državi pomembno samo to, da se polni proračun in da se skubi državljane. Da bi se karkoli naredilo za državljane, ki plačujemo davke in s tem omogočamo da država in njeni aparati delujejo, pa sploh ni več pomembno. Jebe se državi za nas. No, vsake štiri leta se to malce spremeni in se nas spomnijo iz raznih plakatov, ko nas nagovarjajo za glas!
razfukan.press!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Če zapišem po domače. eCall je sistem, ki ob nesreči preko GSM omrežja (prenosa podatkov) sporoči GPS lokacijo poškodovanega vozila. O samem sistemu so začeli razmišljati leta 2006 in z njim naj bi zmanjšali število mrtvih na EU cestah za 2500 oseb na letni ravni. Kljub temu, da naj bi sistem zaživel do konca tega leta, le ta še ni operativen v nobeni od držav EU!

In kje so problemi eCalla?

Uvedba sistema je zaenkrat sicer neobvezna, vendar je precej stvari, ki niso natančno dorečene in določene. Seveda pa je vse skupaj povezano tudi s stroški, ki jih bomo v končni fazi nosili davkoplačevalci.

Avto mora biti opremljen z gsm enoto, ki mora biti povezana na gps enoto, nekje na dosegu rok pa mora biti tudi “gumb” ki se ga lahko aktivira ob nesreči, prav tako pa mora ta eCall enota sama zaznati nesrečo in sporočiti podatke nadzornem centru. Kasneje so še dodali da bi moral ponesrečenec imeti možnost govora preko sistem eCall, kjer bi povedal več stvari o sami nesreči.
Izvedba tega ni težka in rešitve obstajajo na tržišču že več let. eCall enota se priključi na OBD računalnik in iz njega pobira podatke o vozilu. Ob nenadnih spremembah le to sporoči naprej centru, ki obdeluje te podatke in jih prikazuje na karti in pošilja naprej reševalcem.

Pa vendar. Če ima voznik v avtu SOS tipko in mu zmanjka bencina na cesti, kaj bo naredil? Pritisnil bo gumb, reševalna ekipa ga bo prišla reševat in ugotovila da se je samo “malce igral”. Itd.. Veliko scenarijev je, ki bi jih bilo potrebno precej natančno obdelati in bi morali biti že vnaprej premišljeni.

In v končni fazi bo ta sistem tudi podražil sam avto, saj takšna naprava ni zastonj, zraven pa je potrebno všteti še prenos podatkov, saj bo naprava opremljena s SIM kartico mobilnega operaterja, za katero se plačuje nek flat rate. Ampak če se gre za varnost in se bo s tem karkoli spremenilo (sam močno dvomim in mislim da so določeni lobiji dovolj močni v EU in bodo imeli precejšnjo korist od tega), potem sem za! Sicer pa je najbolj pogost kontra argument ta, da nas bi lahko s tem sistem povsod spremljali?

Drži. Ampak to nas že sedaj. Kamere, gsm telefoni, bankomati, cestnine…. Paranoja je odveč, če pa bo sistem pobral cel kup denarja, pa je na mestu vprašanje smiselnosti?!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Moški smo veliko bolj preprosti. Sicer ne vsi, da ne bom preveč posploševal in komu naredil krivice. Ampak že od nekdaj se sprašujem zakaj hudiča je treba plačati cel kup denarja, da kupiš in nosiš majico s podpisom dizajnerja, ki jo je naredil? Poglejmo primer:

Ta majica sodi v kolekcijo Jean’s Paul Gaultier. Cena niti ni bila tako zanemarljiva. Ampak mi je bila všeč. In na njej je z veliki črkami napisan dizajner.
Če bi živeli v normalnem svetu, potem bi za to, da nosim to majico, dobil jaz plačilo. Ker pa živimo v potrošniškem, pa moram odšteti precej denarja, da lahko nosim njegov podpis na majici!

Se strinjate, da bi bilo potrebno to spremeniti? Ali pa je stvar veliko bolj preprosta kot se zdi. Pač ne nosiš stvari, ki imajo podpis, ali pa so “sponzorske” in je stvar rešena in ni potrebe po kompliciranju stvari!?

Kljub slednjemu pomisleku jaz vseeno verjamem da bi zato, da sem oglasno mesto za dizajnerja, moral plačati precej manjši znesek, kot ga plačam sicer. Pri oblekah, čevljih, ženski večerni toaleti je vse skupaj drugače. Tam nisi v vlogi premičnega oglasnega prostora, ampak kupiš brand zaradi kvalitete, ali pa ker ti je všeč. V primeru majic pa je zgodba obrnjena na glavo in vsaj zame, precej smešna!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Kako se rešujejo problemi voznikov, prometnih nesreč in vsega ostalega kar se dogaja na cestah v Sloveniji? Preprosto. S povečanjem kazni in poudarjanjem da je za vse vedno kriva prevelika hitrost in alkohol!
Ob 8. uri, ko se vozim proti Ljubljani je verjetno bolj malo voznikov pijanih za volanom in nikakor ne morejo voziti prehitro, saj je hitrost na prehitevalnem pasu precej manjša od 120km/h! Krivda je drugje. Nezbranost voznikov, zaradi uporabe mobilnih telefonov, Slovenceljnost – ko prideš na prehitevalni pas ga ne zapustiš in še kaj bi se našlo. Ampak gremo rajši na kodeks, kot si ga jaz predstavljam.

Vaše ideje, predlogi in kritike so seveda močno zaželjeni!

Kodeks voznikov po slovenskih cestah je potreben zaradi:

Moji predlogi, oz. stvari katere se meni zdijo pomembne da bi bile vključene v kodeks vsakega voznika:

Mogoče se zaradi tega zapisa ne bo zmanjšalo število mrtvih, mogoče tudi ne bo promet potekal hitreje, oz. bo naša blagajna izgubila nekaj denarja na račun tega, ampak v mislih imam vsaj to, da sem se proaktivno poskusil zavzeti za precej velik in pereč problem, ki ga večina od nas vsak dan občuti.

p.s.: upam da nisem odkril tople vode? In hvala vnaprej za vse predloge!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Tipičen Slovenec živi v hiši, veliki preko 200kv.m. in ima v kleti vsaj 400kg krompirja. Ima boljši avto od soseda, pa čeprav celo leto je samo taisti krompir iz kleti! Celo življenje živi na enem in istem prostoru, saj je to smisel njegovega življenja!

En Slovenec je približno pol Hrvata, ko se gre za nacionalizem – ni ponosen na svojo preteklost, ni ponosen na svoj jezik – kar v dani situaciji niti ni tako slabo, saj bi se lahko v nasprotnem primeru nacionalizem bistveno povečal in privedel do raznih situacij (no, na srečo tudi tisti, ki se imajo za nacionaliste le te situacije ne znajo v tem trenutku pravilno izkoristiti).

Tipičen Slovenec poudarja lepote sveta in odhaja na počitnice v daljne kraje, da se ima vsaj o čem pogovarjati s svojimi kolegi. Počitnice preživi v hotelu in ne vidi in ne spozna kulture. Nima pa pojma o lepotah Slovenije, saj še ni dočakal jutra nad 2000 metri, niti se ni ponoči vozil po prekmurskih ravninah, ali pa odkrival ledenikov sredi poletja.

Tipičen Slovenec je imel v življenju veliko idolov, vendar samo en je bil Slovenec – verjetno Bojan Križaj (če je iz malce starejše generacije). Ve za vsak korak ki ga je naredila Paris Hilton, ali kakšna druga HolyShit zvezdnica, vendar ne zna našteti pet naših igralcev ali igralk. Bere knjige, ki jih kupuje na Amazonu, slovenskega avtorja pa je nazadnje bral v 8. razredu osnovne šole, ko je bilo to obvezno.

Vozi po prehitevalnem pasu in se ne bo premaknil iz njega, saj je vendar kupil vinjeto in mu le ta omogoča to dejanje! Na vsako prehitevanje odreagira z jeznim pogledom in zamahom. Saj ima vendar boljši avto od soseda in tega se močno zaveda. Ko se bo podražilo gorivo za 0.01 cent, bo čakal s prižganim motorjem v vrsti pred bencinskim servisom dve uri, da bo privarčeval!

Jeap, nekako tako si jaz predstavljam tipične Slovence. Če ste se našli v njem, se vam oproščam in imam predlog za vas…

Poskusimo Slovenci biti ponosni na to kar smo! Zavedajmo se da živimo na najlepšem koščku sveta in da smo med seboj močno povezani. Bolj kot si mislimo in le to se vidi v določenih situacijah, ki pridejo iznenada. Bodimo ponosni na Slovence ki so uspeli in ne bodimo tipično slovenceljsko fovš in ne kritizirajmo, če jim ne uspe, ko pa jim pa si jih lastimo.

Spoznavajmo Slovenijo in jo približajmo še drugim. Odkrivajmo nove slovenske pisatelje in pesnike. Podpirajmo igralce, ki jim mogoče ne bo uspelo priti v HolyShit, ampak so pa lahko zelo dobri in veliko bolj nadarjeni kot pa tisti, ki dobivajo za svoje vloge milijone!

Bodimo malce manj Slovenceljni in bodimo rajši ponosni Slovenci, ki se nismo ukrivili ko nas je okupator želel podjarmiti, ki smo se postavili na okope in se borili proti Jugo agresorju. Stopimo skupaj in naredimo našo Slovenijo spet takšno, da bomo vsi radi živeli v njej in da bodo naši otroci ponosni na to popotnico, ki jo bodo dobili! Slovenec sem in ponosem sem na to!

Ali smo sposobni iz trenutne situacije potegniti tudi kaj pozitivnega ali pač za nas ni več možnosti in smo rajši apatični in gledamo kako gre življenje mimo nas in samo štejemo dneve….

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In sedaj kvantni preskok v čas tri tedne nazaj. Zjutraj sem se peljal proti Ljubljani in kot vedno poslušal Val202. Govora je bilo o prvenstvu in o naših košarkarjih. Kako se bodo “odrezali” in kje so težave. In večina poslušalcev je bila prepričana da je šibki člen trener Jure Zdovc! Nekateri so se bali, da bodo naši zelo hitro končali s tekmovanji, drugi pa so bili pozitivno usmerjeni in so bili prepričani, da bomo stali na stopničkah.

V športu, sploh na takšnih tekmovanjih, je več faktorjev ki odločajo o uvrstitvah. Pripravljenost ekipe, poškodbe, navijači in v končni fazi tudi sodniki. Slednje je bilo za nas precej odločilno v tekmi z ekipo Srbije. Ampak to je pač kolateralna škoda, ki se lahko zgodi vsaki reprezentaci in ki lahko spremeni rezultat tekme.

Konec koncev so naši prikazali odlično igro. Erazem Lorbek je bil izbran v peterico najboljših igralcev prvenstva in naše barve so zastopali odlično. Seveda bi lahko bili zmagovalci, lahko pa bi tudi izpadli že v predtekmovanju in potem bi bilo za šankom več “manevrskega prostora” za opravljanje in seveda kritiziranje trenetja in celotne izbrane vrste. Pač Slovenci smo narod, ki nam nikoli nič ni prav. Vedno bi nekaj drugače in vedno vsi najbolje vemo kako bi bilo lahko boljše in zakaj ni bilo boljše. Le malo teh kritikov pa je kdaj v življenju stalu pred nabito dvorano na kakšnem prvenstvu in odigralo tekmo za svojo državo.

Ampak to je nepomembno. Pomembno je, da znamo kritizirati in pametovati in predvsem da vedno vse vemo. Tudi če se nam ne sanja, lahko pametujemo do nezavesti, sploh podkrepljeni z določeno mero alkohola.

Takle mamo. Slovenija gre na svetovno prvenstvo. Tam bo dovolj priložnosti za naše košarkarje. Če bo manj poškodb in bolj realno sojenje, potem ni hudič, da nas ne bodo razveselili. Če pa nas ne bodo, pa tudi ne bo nič slabega. Barve Slovenije so zastopali odlično in lahko smo ponosni na njih!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

• Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.

• Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.

• Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš