Njegova izjava za javnost, s katero je poskušal celotno dogajanje obrniti v smer, da gre za napad na njegovo partnerko Katarino Kresal (vir) ima del, ki me je pošteno zmotil:
“Senica meni, da je bil Baričevič odličen zdravnik, ki je bil v vsakem trenutku pripravljen pomagati prav vsakomur, ki je potreboval pomoč.”

Verjetno res drži vse to, kar je povedal Miro Senica o doktorju. Vendar oseba, ki so jo napadli njegovi psi – Stanislav Meglič se verjetno ne strinja s to izjavo. Kot je dejal v oddaji na POP Tv, se mu pokojni ni opravičil, ni ponudil denarne odškodnine, niti ga obiskal v bolnici. Ampak to so seveda nepomembne podrobnosti, ki nikogar več ne brigajo v tem primeru.

Mu je s to izjavo in s pojavljanjem v medijih – današnji intervju za Finance, ki se bere precej kot samopromocijsko besedilo (kje je kakšno vprašanje o stavbi NPU?) uspelo “obvarovati” partnerko? Močno dvomim. Ulica je hotela kri in jo je dobila. In v Sloveniji ne bo nič več, kot je bilo. Tudi NLP bo dobil drugačen pomen.

Mogoče je res že čas, da se v Sloveniji odkrije “centre moči” (po Janezu Janši), ki obvladujejo določene dele našega življenja in ki so pripravljeni za elito narediti veliko več, kot pa za ostalo rajo!

Bodo padle maske? Se bo ugotovilo zakaj je bilo truplo v garaži in okoli njega ni bilo krvi? Po ogledu fotografije trupla v garaži me je to precej presenetilo.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Če vzamem da je denar pač denar, potem dobiš največ avta za svoj denar, če kupiš Maybacha 62, ki ima 2.780kg (vir) in spada med najtežje serijske avtomobile. Mogoče bi v to kategorijo spadala tudi najdaljša limuzina na svetu, ki meri 30.48m in ima 26 koles (vir), vendar na žalost ni serijska.

In kakšen bi bil pravilen slogan za vozila KIA? Prepuščam domišljiji vsakega posameznika. Ima kdo idejo? Za znamko Opel je včasih veljalo – malo pleha, malo žice, evo ti Opelice!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Sony Ericsson, Colgate, Fa, Sir Winston, Milka, Gillete, Gillete, Aqua di Gio, Nivea, Tosama, Intimissimi, Boss, Esprit, Iuv, Svilanit, Buggati, Opel, Nokia, Petrol, American Express, Delo, Playboy, Dell, Pepsi, Mood’s, Kyocera, McDonalds, Renault, Wrigley’s, Coca Cola, Barilla, Rio Mare, Tabasco, Colgate, Beko, Sony, Fructal, Ljubljanske mlekarne, Fa, Colgate, Svilanit

In kasneje 2.3.2007 v zapisu Perfect morning

Motorola, Svilanit, Armal, Colgate, Mladina, Paloma, Dell, Apple, Gorenje, Ljubljanske mlekarne, Milka, Manner, Armal, Pril, Fa, Head & Shoulders, Svilanit, Gillete, Nivea, Calvin Klein, Fa, Tosama, Calvin Klein, Esprit, Iuv, Bugatti, Opel

Mogoče pa je čas, da se mi zgodi nov brand day!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS – 121.737 – 26,92 %
2. SOCIALNI DEMOKRATI – 83.440 – 18,45 %
3. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA – 73.866 – 16,33 %
4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE – 52.091 – 11,52 %
5. ZARES – nova politika – 44.407 – 9,82 %
6. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE – 32.469 -7,18 %

Zaenkrat to pomeni, da gredo v EU parlament:

SDS – Milan Zver, Romana Jordan Cizelj
SD – Zoran Thaler, Tanja Fajon
NSi – Lojze Peterle
LDS – Jelko Kacin
Zares – Ivo Vajgl

Volilna udeležba je bila 28,02%, kar pove dovolj o volivcih in zaupanju do politike!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Kateri slogan se vam zdi najboljši?

SDS – Slovenija zmore več
DeSUS – Za socialno Evropo, za vse generacije
SMS – Stop izkoriščanju ljudi in narave
SD – Ljudje smo prvi
NSi – Blizu ljudem
LDS – Z EU bomo ravnali v rokavicah. Odločno, po pravilih
Zares – Vzemimo Evropo zares
SLS – Evropa se začne v Sloveniji
SNS – Slovenija pred Evropo

Vrstni red list, kot bodo zapisane na glasovnicah:

1. Nova Slovenija: Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec

2. Stranka mladih Slovenije: Darko Krajnc, Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in Miha Jazbinšek

3. SLS: Ivan Žagar, Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič ter Janez Podobnik

4. Krščanski socialisti Slovenije (KSS): Maruša Benkič, Nedeljko Dabič, Gabrijela Čevnik, Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Plahutnik Suhadolnik in Andrej Magajna

5. SD: Zoran Thaler, Tanja Fajon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič

6. Združeni Zeleni: Vlado Čuš, Lucija Mozetič, Mihael Jarc, Teja Dumenčić, Franc Černagoj, Tomaž Ogrin in Tamara Galun

7. DeSUS: Karl Erjavec, Marija Gjerkeš Dugonik, Drago Mirošič, Andrejka Majhen, Joško Godec, Silva Savšek in Avgust Heričko

8. SDS: Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamernik, Katja Koren Miklavec in Anže Logar

9. Zares: Ivo Vajgl, Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, Peter Česnik, Cveta Zalokar Oražem in Matej Lahovnik

10. Neodvisna lista za pravice bolnikov: Marko Šidjanin, Tadeja Cankar Davanzo, Andraž Košir in Tina Jakopin

11. LDS: Jelko Kacin, Mirjam Muženič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mohorič in Aleš Gulič

12. SNS: Sergej Čas, Barbara Jerman, Nina Mavrin, Donja Hudoklin, Aleš Bandur, Janja Čas in Matej Ivanuša

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In kaj dobiš za 2,7 eura, kolikor stane ta mini Sacher torta? Tortico, za katero se vprašaš tako kot za McDonaldsov hamburger – naj dam dvakrat v usta, ali trikrat? Odločitev je preprosta – dvakrat!
Ampak razlika med McShitom in Sacherjem je očitno. Namreč pri slednjem dajo na zunanjo podobo in dobiš vse skupaj zavito v eno papirnato vrečko, zaprto z nalepko, ki pove, da je to original in vse skupaj prenašaš v papirnati vrečki.
Če že okus tortice ni najboljši, je vsaj vse skupaj “jako simpatično” zapakirano.

In še en dokaz, da “jodlarji” znajo zelo odlično tržiti svojo zgodovino in na račun nje precej dobro živeti!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Tokrat na tleh ni bilo rož, sveč in ostalih stvari, ki jih tam puščajo privrženci njegove glasbe. No, jaz sem pričakoval da bom videl kakšno jagodo, pa tudi te ni bilo!
Je pa Jugoslavija podprla ta projekt in je vpisana na ploščo! In Afganistan tudi!

p.s.: odlična ideja se mi zdijo klopce, ki imajo vpisana posvetila. Mogoče bi lahko na tak način naredili kakšen podoben projekt tudi doma?!

Klik na fotografijo za vse ostale fotografije

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Pa so se začele kmalu dogajati čudne reči. Bivši obrambni minister Karel Erjavec se je šel svojo igro in ste popustili, ker ste potrebovali Desus.

Minister ki bi v svojem mandatu, na račun Patrij moral odstopiti, vendar ga zaradi nam/javnosti neznanih interesov, ni nihče spravil s tega mesta! In je vztrajal in dobil okoljsko ministrstvo. Človek, ki je očital Gregorju Golobiču, da je on samo filozof in ki se je na javnih soočenjih pred volitvami dobesedno delal norca iz drugih strank je dobil precej pomembno in precej v razsulu ministrstvo. Vendar mu je uspelo. Tudi na račun obljub o pokojninah, ki so prepričale upokojence da se mora glasovati zanj!

Dimitrij Rupel. Naš prvoborec, človek ki bi bil lahko vzornik kameleonom in zunanji minister, ki se določen čas ni pojavljal pred kamerami, ki so ga Hrvati dobili na laži, čigar žena je uporabljala služben/držvni avto in varnostnika za privatno nakupovanje… Dimitrij Rupel, ki ga volivci, ki smo dali glas za spremembe, nikakor nismo želeli več videti na kakšni izpostavljeni funkciji. Vendar smo živeli v zablodi! Po grožnjah, ko ga predsednik držve ni želel postaviti za veleposlanika v Avstriji je postal vaš posebni odposlanec, ki sedaj v imenu držve rešuje težve slovenske manjšine v Italiji, s katero pa se za časa svojega ministrovanja ni ukvarjal!
In ko vas novinarji vprašajo o razlogih za vašo odločitev, le teh ne izvemo! Mi smo vam dali škarje in platno in kljub temu da slovenski volivci zelo hitro pozabljamo stvari, ta vaša odločitev ne bo pozabljena. O tem priča tudi Facebook skupina – Skupaj proti Dimitriju Ruplu, ki ima preko 15.000 podpornikov. To je več kot 10% vseh Slovencev ki smo na Facebooku! Oz. takšna masa ljudi, ki bi zadnje volitve brez problema spremenila v korist katere druge stranke, mar ne?
In zakaj hudiča bi šel bivši minister z visoko plačo na nižji položj z nižjo plačo, če bi lahko še celo leto vlekel višjo? Da je Dimitrij Rupel samaritanec in da želi pomagati držvi pač ne kupim! Sicer bi vrnil služben avto in varnostnika!

Ampak zgodba še ni končana! Matjaž Šinkovec, taisti človek, ki ga je predsednik držve dr. Danilo Türk zavrnil kot veleposlanika v ZDA, kar mu je verjetno obljubil Dimitrij Rupel in je v času ko je bil direktor SOVE (Slovenske obveščevalno-varnostne agencije) izdal njeno skrito lokacijo in še marsikatero drugo skrivnost in ki je omogočil napredovanje “svoje uslužbenke” mimo razpisov naj bi postal posebni odposlanec za kandidaturo Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Vendar zunanji minister Samuel Žbogar tega včeraj ni želel komentirati!

Ali smo si res tega želeli, ko smo volili spremembe? Vsaj odkrito in jasno besedo si želimo, ne pa skrivalnic in skritih kart v rokavih!

Borut Pahor. Trije primeri, ki se jih bodo ljudje čez štiri leta, ko bodo nove volitve in boste spet pihali na dušo volivcem, ker nas boste potrebovali, dobro spominjali. Trije primeri, ki se po moji laični presoji ne bi smeli zgoditi! In trije primeri ki prikažejo zakaj smo volivci edino dobri. Da nas nekdo nategne!*

p.s.: v naslovu bi morala biti druga, precej bolj vulgarna beseda, ki bi dobila pomen z zadnjo besedo tega zapisa..
p.p.s.: načelnih ljudi, kot je dr. Slavko Ziherl v slovenski politiki manjka. In če koga zanima, zakaj se je odločil za odstop si lahko to v celoti prebere

1. V predvolilnem obdobju in tudi po zmagi na volitvah je predsednik SD in zdaj predsednik vlade Borut Pahor nastopal z geslom, da se bori za spremembe. Naslov Pahorjevega alternativnega vladnega programa je bil: »Odgovornost za spremembe«. Tako se glasi tudi podnaslov Koalicijskega sporazuma: »Uveljavitev odgovornosti za spremembe«. Te nameravane spremembe so se nanašale v veliki meri na spremembe dotedanjega načina vladanja. Ta cilj je bil zapisan v stavku: Znamo in zmoremo Slovenijo voditi bolje.

SD z Borutom Pahorjem na čelu je s takim programom, naravnanim na spremembe dosedanjega načina vladanja, prepričala volivce, da je dobila večino na volitvah. Tudi Zares in LDS sta pomagala prepričati volivce, da zmore bodoči mandatar Borut Pahor spremeniti način vodenja Slovenije, na kakršen jo je vodil JanezJanša.

In kako naj zdaj razumem svojega predsednika vlade, da si je vzel za zaupnika, za svetovalca dr. Dimitrija Rupla, ki je bil v prejšnji vladi viden in značilen predstavnik Janševega načina vladanja? Bil je izključujoč in aroganten in deloval je po načelu: “edini, ki imam prav, sem jaz”. Zato je tudi zlahka in brez pomislekov odstranil z Ministrstva za zunanje zadeve vse, ki se z njim niso strinjali. Z vsem svojim delovanjem v politiki je dokazal, da mu niso mar vrednote, ne obče človeške, ne ideološke. Bil je znan (tudi onkraj meje) po svojem vzvišenem in nastopaškem vedenju, s katerim je poniževal svoje sodelavce in podrejene. S takim svojim vedenjem (ki seveda ne bo zdaj, v kabinetu predsednika vlade, nič drugačno, saj “volk dlako menja, čudi pa ne”) ne bo z ničemer koristil, čeprav to ni bistveno, dobri podobi predsednika vlade in njegovega kabineta. Prej nasprotno: deloval bo kot neprestan izvor konfliktov, pa čeprav je “samo” svetovalec predsednika vlade.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In kakšno povezavo imajo nebesa z Web 2.0? Ker vsi vemo, da je sedaj recesija, se to tudi pozna na tveganem kapitalu, ki se vlaga v 2.0 podjetja.
Pred leti je bil dot-com bubble, ki se je na žlost mnogih razpočil, sedaj pa se je ustavilo, oz. se zmanjšuje vlaganje kapitala v takšne “startupe“. Še pred letom so dobila podjetja, ki so imela dobre ideje, velike vsote denarja. Ampak se je tudi to spremenilo. Nič več se ne troši, ampak se optimizira poslovanje in tako se tudi Web 2.0 projekti zapirajo, oz. se “mergajo“. In tukaj pridejo nebesa.

Borut Peterlin je pisal o zapiranju Digitalrailroad.net, včeraj me je presenetilo da se zapira Pownce (15. decembra je uraden konec). Pred tem so se zaprli servisi kot so Blogrush, Capazoo, Naked, Mobuzz, Lively, Akimbo, Sparter, DocSyncer, Helio, MediaMax, Thoof, Social.FM, TripHub, Wallop… (spisek na TechCrunchu). Projekti, ki so bili zanimivi, vendar niso dosegli rezultatov. In kam gredo ti projekti?

Ti projekti gredo v Web 2.0 nebesa!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Majda Širca, univ. dipl. umetnostna zgodovinarka, novinarka in avtorica dokumentarnih filmov, aktivna članica društva Zares,… ministrica za kulturo…

Zakaj se ženska odloči, da bo vstopila v svet politike, svet ki ni prijazen in se razlikuje od umetnosti?

Politika je kreiranje možnega, torej ni tako daleč od umetnosti. Njena orodja so sicer bolj dolgočasna in manj prijazna, toda tudi v politiki domuje abstraktno mišljenje in tudi v politiki se – podobno kot v ustvarjanju – obračajo globalne miselne preokupacije o domu in svetu, o duhu in telesu. No, naj bi se.
Kar se tiče ženske »predrznosti«, ki nas vodi v politiko, pa je podobno (že spet) kot v umetnosti. Tu si bom kar sposodila slogan Guerilla Girls iz Tate Gallery, ki gre nekako tako:
«Mora biti ženska, da vstopi v Met. Museum gola?«
Seveda ima to vprašanje (mimogrede, gre za rdečo nit predzadnjega beneškega bienala) smiseln odgovor:
»Less than 3% of the artists in the Modern Art sections are women, but 83% of the nudes are female.«
Torej, nekaj je na tem, da je potrebno svet politike, kjer čopiče pretežno vihtijo moški, odpreti in smiselno obleči (hm!)

V začetku leta 2006, ko ste bili še članica LDS, ste izjavili “Pravi dnevnik – v smislu rednega beleženja svojih stališč, mnenj, komentarjev, dogodkov, videnj etc…sem včasih pisala bolj redno (pred volitvami, referendumom etc.. recimo). Ker pa mi čas ne dopušča, se s svojimi razmišljanji pojavljam na spletu le takrat, ko so izstopajoči trenutki in dogodki.” (vir)

Res je, spletne dnevnike sem pisala že pred leti. To moram nekoliko pojasniti. Po mojem vstopu v politiko se mi je prostor objavljanja vidno zožil. Resda sem še pisala za strokovne (pretežno filmske) revije, knjige in zbornike. Toda vidno je bilo, da so manjkala tista vabila, ki so jih uredniki razumeli kot »nespodobna«.
Skratka, če skrajšam, politika me je kontaminirala do te mere, da se je moj tekst – pa četudi ni bil nič drugačen od tistega, ki bi ga napisala nekoč – razumel z dodatkom. Preden sem vstopila v politično življenje npr., sem lahko z manj argumenti a z več moči pozivala kakšnega ministra k odstopu. Danes, ko imam, recimo temu več moči (no, pa tudi argumentov), sem hitro premeščena v kot da samoumevno vlogo opozicije, kjer se kritika pričakuje, toda hkrati argumente hitro presliši.
Torej, ko sem se poslovila od novinarskega in avtorskega dela, sem tudi izgubila polje javnih razmislekov, ki mi je bilo vedno ljubo. Zato sem začela pisati – mnogokrat kar zase, včasih za splet, včasih za javne nastope, mnogo za arhiv…Za t.i. protokolarni del, ki ga je bilo na ministrstvu za kulturo kar nekaj, mi ni nikoli prišlo na pamet, da bi si drugje sposodila kakšen govor, tudi v držvnem zboru se skozi interpretacije prebijam mnogokrat sama.

V zadnjem času ste se odločili, da boste pisali blog in vstopili v svet dvosmerne komunikacije, ki je verjetno kot novinarka, niste bili deležni. Je ta način komuniciranja, ko ima vsak človek možnost komentirati zapis, lažji ali težji za vas?

Blog je najbrž nek presežek s katerim lahko dodatno ozvočiš svojo okolico, sebe pa preveriš z njo. Ni res, da v novinarstvu ni bilo dvosmerne komunikacije (ha, ha…ravnokar sem dobila en mail na temo mojih nekdanjih oddaj). Odzivov v novinarstvu praviloma ni, če si brez-vezen in meglen.
Tako v politiki kot v drugih poklicih je precej uokvirjanja in enostranskega dojemanja ljudi. V bistvu so blogi možnost, da skočiš iz vloge, ki si jo nadeneš ali ti jo naložijo drugi. So možnost, da rečeš, ops, imam še kakšno vlogo v zaledju in dovolj motivov, da pridem z njo do vas, vi pa do mene!

Ali verjamete v bloge? Oz. ali se vam zdijo blogi glasniki demokracije, kjer lahko vsak izraž svoje mnenje, če se seveda zaveda, da njegova svoboda izražnja ni neomejena.

Blogovski način komuniciranja je lahko zelo zanimiv, resda pa le v primeru, ko ne gre za kar nekaj, torej za izmenjavo površnih sporočil. Meni pade zato, ker imam rada “fidbek” in ker me usmerja k določeni toleranci. Nisem se še navadila (in najbrž se tudi ne bom) hitrega in kratkega reza, agresivne montaže, neselekcioniranih misli, površnih zaključkov in v srž povzete forme. Ta »dramaturgija« blogovstva je v svoji spotovski formi, ki jo na nek način implicira, lahko dvorezna.
Po drugi strani pa ta demokratična možnost, ki na nek način zadovoljuje tudi naš narcisizem, širi komunikacijski pretok, kar je dobro.
Hkrati pa to odpiranje – v smislu, da vsak lahko da dol, to kar ima na vesti – pomeni tudi zapiranje. V tem smislu, da se v inflaciji sporočil kaj hitro izgubimo ali zadovoljimo s površno konzumacijo.
Zadnjič sem v nekem uvodniku brala gospo, ki je dejala, da ji ne pride na misel ždenje pred računalnikom in izlivanje svojih misli nanj. Zguba časa, ali nekaj takega, je rekla. Hkrati pa v svojem časopisu objavlja pisma bralcev in bralk, ki so na nek način ista stvar, čeprav bistveno bolj obvladana in nadzorovana.
Edini problem, ki mi nastaja s šarjenjem po blogih, je čas. Informacije se kopičijo, nalagajo iz vseh smeri, upirati se jim je težko. Torej, pametno je ustvarjati distanco in imeti pravo selekcijo. Zato je logično, da se med blogerji ustvarjajo »elite« in selekcionirajo strani.

Predsedniški kandidati v ZDA so posegli po sodobnih orodjih za lastno promocijo: Blogi, YouTube, Second Life in še bi lahko našteval. Pri nas pa so le redki kandidati, ki se zavedajo moči interneta in populacije, ki je in živi na internetu. Vi in vaše društvo ste podprli Danila Turka, ki se je še najbolj približl Web2.0 konceptu. Sam sem bil prepričan, da se bodo te predsedniške volitve bile na internetu, vendar sem se motil.

Kako naj bi se te predsedniške volitve bile na internetu, če pa kar nekaj kandidatov (ne bom špecala kdo) o njem nima pojma, štabi pa jih ne morejo najbrž prisiliti v nekaj, kar jim je tuje. Pa ne gre le za to. Kljub razmeroma dobri internetni » pismenosti«, je v Sloveniji internetno osveščen sloj prebivalstva še vedno eliten, medtem ko je večinski na to orodje neulovljiv.
Vendarle pričakujem, da se bo na to temo do volitev še marsikaj zgodilo. Prepričana sem tudi, da bo spletni prostor v veliki meri nadomestil televizijske spote – pa ne le zato, ker so slednji nesramno dragi. Spletno oglaševanje je običajno bistveno bolj sproščeno, odprto, humorno in omogoča več izraznosti. Pričakujem tudi druge intervencije, ki so znane že iz časa referendumov ali kakšnih drugih akcij, ko slika lahko pove več kot beseda.
Všeč mi je, da je Türkov splet prenovljen, opažm, da je kandidatu ta medij domač in da ga dobro uporablja. Prijeten je tudi njegov družinski album, s katerim se zmehča njegova resna drž.

Ali menite, da je pomembna prisotnost in sodelovanje na internetu? Bi podprli sistem, kjer bi vsak držvljan imel možnost sodelovati pri odločitvah o predlogih zakonov s svojimi predlogi in idejami?

Četudi mislim, da je v demokraciji na koncu vedno neka Atena (beri: razum, preudarnost, vednost,modrost), ki ima zadnjo besedo (Rojstvo demokracije na www.zares.si), se mi zdi vaša ideja dobra. Ima seveda svoje pasti (raj za lobiste, interpretativnost podlag, način opredelitve teme, obdelava podatkov…), a so premostljive. Nekaj tega delamo že na spletu Zares, več pa še nameravamo. Zagotovo ni za podcenjevati demosa. Tudi ni za iskati alibijev češ, da informacijska družba še ni prišla v vsako vas. Ali izgovorov, da ljudstvo sploh ne brigajo stvari, ki so jih zaupali v urejanje drugim.
Ko bomo pri Zares še bolj ZaReZ, se nameravamo bolj oprijeti takih in podobnih poti do ljudi in njihovih stališč. Čeprav, priznajva, smo že sedaj kar vzorni! In to kljub temu, da ne gre za kakšen velik aparat, kot mogoče pri kakšni stranki, ki je kljub močni ekipi, zadnjo informacijo vrgla gor pred nekaj meseci.

Andrej Košak je odšel v Nemčijo in posnel film, ki mu ga ni uspelo v Sloveniji. Vasko Simoniti, kulturni minister, je v začetku mandata kot prioriteto izpostavil filmsko umetnost, vendar vse manj kaže na to, da bi se pri nas kaj spremenilo v pozitivno smer. Razen parih izjem, so naši filmi bolj kot ne sami sebi namen.

To kar se zadnja leta dogaja s slovenskih filmom je zločin in ne morem razumeti, da zanj ne nihče odgovarja. No, da se sicer razložiti, da se filmarji v tej zgodbi bojijo in težko zahtevajo kakšno glavo, če je nevarnost, da bo prej padla njihova. A vendarle, takorekoč ob koncu leta, nihče ne ve kaj se bo snemalo, filmski studijo sameva, razpisov ni (tisti, ki so, pa so nelegitimni), kompetentne ljudi so odslovili…da ne naštevam. Prvi minister za kulturo v Sloveniji, dr. Capuder je vsaj odkrito priznal, da ga film ne briga. Pa ga je zatrl tako, da smo se še leta pobirali. Minister Simoniti pa govori o tem, da je film njegova prioriteta, ga pa prioritetno uničuje.
Rešitev ni le ta, da spokaš drugam ali snemaš z digitalko ali celo s telefonom, denar, ki ga presneto rabiš, pa se vrne v proračun za kakšno rezervno kolo patrije. Seveda si vsak poišče nek izhod, toda za saniranje zdajšnje situacije bo potrebno preveč let. Za začetek bi morali spokati odločevalci, ki so pripeljali do tega kaos. Oditi bi morali pod pogojem, da se nikoli več ne dotaknejo slovenskega filma.

V čem je problem naše “trdosti” v filmski industriji? Je to jezik, ali pa samo “umetnost”, ki bi jo radi avtorji prikazali v svojih filmih. Nič lahkotnega, kot so bili filmi Sreča na vrvici, Kekec…

…in Vesna, Naš avto, Babica, Gadi, Poletje v školjki etc… Res je, da če je malo možnosti na razpolago, potem marsikateri avtor živi s »pezo«, da takrat, ko to možnost dobi, mora ponuditi izdelek, ki poka od potenc. A ta teorija ne vzdrži povsem, saj so se tudi naši filmi osvobodili nekoč bolj priljubljenih klešč umetnosti za vsako ceno. Mogoče je problem tudi v naših pričakovanjih in okusih, ki so dodobra kontaminirani s kolasalno ponudbo globalne filmske industrije.
Jaz nimam velikih problemov s »trdostjo« jezika ali predoziranostjo z artom. Vem pa, da bi lažje stekel, če bi bil bolj utečen, večkrat prakticiran in ambiciozen. Potenten, pa četudi ne spektakularen.

Ker ste ljubiteljica filmov, kar sem uspel razbrati iz vašega bloga in poznate filme in ustvarjalce, me zanima, kateri so vam pri srcu? Kaj pa novejši avtorji? Prisegate na kakšen poseben žnr?

Kieslowski je še vedno na vrhu, ni kaj. Tisti, ki so jim nekje rekli subsaharski (ha,ha) avtorji, mi tudi padejo. Sicer nisem preveč izbirčna. Praviloma ne prenašam komedij in največjih blagajniških uspešnic (mogoče iz inata).

Ker sem slučajno izvedel, da ste v četrtek, ko smo imeli tudi blogerji krvodajalsko akcijo, sami dali kri, me zanima, zakaj se nam niste pridružili? Kot je bilo videti na Vest.si smo bili povsem prijazni

Ja, bili smo tam slučajno na isti dan, kar sploh nisem vedela. Mal premalo sem hodila po hadu!
Tako sem bila tam čisto sama z osebjem, da sem bila še bolj dojemljiva za vse njihove napotke. In vzela sem zelo resno vsa opozorila, kako lahko skup padem, če se grem po puščanju krvi prevelike sproščenosti. Jaz ubogam, pa si ne upam na kolo, pešačim domov pridno ob kolesu – vsa tesnobna, da me bo na soncu morebiti zmanjkalo. Na Trubarjevi me je res…toda zaradi prav nič uvidevnega goloba na strehi….uf, nagrada pa taka!

Ko je Majda Širca žlostna, kaj ponavadi naredi v takšnem primeru?

Žalost okrepi, da postane še bolj zoprna…po sistemu, vsak ekstrem rodi svoje nasprotje. Formule za streznitev so znane: glasba, kino, barve, singerca, Kras in kakšna pot od tod.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš