Pa vendar se vse spreminja. Tudi Slovenija. Osamosvojitev, demokratične volitve, politične stranke, v končni fazi tudi sprememba načina življenja, ki smo ga živeli v Jugoslaviji. Nič več socializma in enakosti za vse.

Slovenija je v zadnjih letih postala država, kjer ni več srednjega sloja, je pa za to toliko bolj izrazit višji – elitistični sloj in “nižji sloj”, kamor spada večina Slovencev. Prehod med njima je praktično nemogoč. In tisti, ki so/se uvrščajo med elito v Sloveniji so se večinoma v določenem trenutku precej dobro znašli in izkoristili možnost, ki jo je mlada država ponujala. Ali so prišli med elito s pomočjo kreditov, odkupom certifikatov, preprodajo stanovanj, izkoriščanjem svojih vez in poznanstev,… v tem primeru sploh ni pomembno.

Tale zadnji primer, ki se je zgodil pred parimi dnevi – Je kriv pes, če ga lastnik zlorablja? je pokazal ravno to. Če si član elite, potem ti bodo ljudje z ministrstev pomagali pri stvareh, ki so nemogoče. Če si član elite, ne boš odgovarjal za dejanja svojih psov, kar je bil precej lep primer. In mediji povsem drugače tretirajo to zgodbo, kot pa tisto, ki se je zgodila Stanislavu Megliču, ki se mu pokojni doktor v vsem tem času ni niti opravičil. Ah, seveda. Treba je zaščititi dobro ime in paziti, da ne pride na dan še kakšna podrobnost!

V bistvu, kar je še hujše pri vsem tem, če si član elite potem zate ne veljajo enaka pravila, kot veljajo za normalne prebivalce Slovenije. Oz. kot je elito poimenovala Svetlana Makarovič – Homo Slovenicus Eliticusi. Njim je dovoljeno vse.

Če bi se ta zgodba zgodila kjerkoli v svetu, bi mediji poročali o tem, kaj je ta človek storil živalim. Secirali bi zgodbo v prafaktorje. V Sloveniji pač ne. Tukaj velja načelo da vrana vrani ne izkljuje oči. In če imaš dobre veze in lobiste, potem se da marsikaj spremeniti in na marsikaj vplivati. Mogoče pa je sedaj čas, da začnemo ljudje razmišljati o tem, koliko resnice in koliko laži nam vsakodnevno servirajo naši izvoljeni predstavniki v parlamentu in na najvišjih položajih. In da smo kritični do stvari, ki nam jih ponudijo mediji.

In za vse nas, ki pripadamo “nižjemu sloju”, je verjetno precej bolj pomembno, da gremo zvečer spati zadovoljni in srečni in nas ponoči ne tlačijo more, kaj bi lahko prišlo na dan in ogrozilo naš obstoj, kot pa to, da bi imeli polno rit vsega, pa vendar bi imeli toliko problemov z vsem, da bi se le tega bali.

Sam rajši živim dostojno življenje, pa čeprav se čez mesec le stežka prebijem, kot pa da bi moral živeti dvojno življenje in paziti, da ne bi temačne skrivnosti prišle na dan. Ali pa jih celo prikrivati z raznoraznimi dejanji, katerih bi se sicer sramoval. Ampak, ko si enkrat elita, moraš skrbeti za svoje dobro ime, kajne?

Da ne bo pomote. Beseda “nižji sloj” ne pomeni ničesar slabšalnega. Ravno nasprotno! Veliko rajši živim preprosto življenje, kot takšno, kot ga naša elita!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Vsak, ki je bil, ali je lastnik psa, se zaveda da je s psi precej dela. Da pes ni muha enodnevnica, da zahteva veliko časa in precej volje. In vsak, ki se odloči za psa, se mora zavedati da bo moral zanj skrbeti!

Dogodek, ki se je zgodil pred parimi dnevi in polni novice bolj kot strankarska nesoglasja, recesija in izhodna strategija, pa je nekaj povsem drugega. Moje mnenje je enako tistemu, ki smo ga v teh dneh slišali že parkrat – noben pes ni nevaren, ampak je nevarnost na drugi strani povodca! Je kriv pes, če ga lastnik zlorablja?

V Evropi je od leta 2006 do 2009 zaradi napadov psov umrlo 31 ljudi. Številka, glede na število psov, je precej nizka in sam bi pričakoval precej višjo. Pasma rotvajler prednjači med psi ki so napadli in pokončali ljudi.

Zakaj je tako? Odgovor je precej preprost. Rotvajler ima značilen in hudičevo močan ugriz, ki ga ne morem primerjati z ugrizom čivave! Pa vendar so tudi rotvajlerji lahko povsem prijazni in miroljubni psi. Spomnim se, da je imel moj pokojni prijatelj psa rotvajlerja (samca), ki je lulal kot samička in ko ga je prvič peljal na kopanje v vodo, mu je pes skoraj utonil – ni znal plavati. Pes je bil miroljuben in najbolj smešno je bilo, ko je moj 3.5kg težak mešanček med čivavo in pinčem lajal nanj, ga rotvajler ni niti opazil. Vendar je res, da je ta moj prijatelj psu posvečal izredno veliko časa in tudi vzgajal ga je v povsem drugačni maniri, kot bi ga lahko – namreč rotvajler je precej dober borilen pes in ponos vsakega “street fighterja”, ki psa hrani s surovim mesom, ga pretepa in vodi naokoli brez povodca in brez nagobčnika.

Če bi se ljudje, preden se odločijo za psa, posvetovali s strokovnjakom, prebrali literaturo o pasmi, ki si jo želijo, predvsem pa se odločali za nakup psa razumsko in ne impulzivno, bi bilo vse skupaj precej drugače. Če bi bil diskriminatoren bi napisal, da bi morali ljudje pisati posebne teste, kjer bi dokazovali da so sposobni za določene pasme in potem bi novice časopisov polnile informacije o tem, da je človek ugriznil psa in ne obratno, kot se dogaja sedaj!

Suma sumarum. Upam, da se bo tale zgodba do konca razjasnila (kljub pieteti do umrlega in vsem znanstvom, ki jih je dotična oseba imela) in da se bo dokazalo, da niso vsi psi za v isti koš, ampak da je to hudičevo preveč odvisno od samega lastnika, kako in kaj počne z njimi. In če drži zadnji del naslova tega zapisa, je vse skupaj hudičevo žalostno in bi se marsikdo v Sloveniji moral vprašati o tem kaj se počne za zaprtimi vrati domov! Ampak ker so določeni lobiji v Sloveniji precej močni, se bojim da bomo čez par dni pozabili na to zgodbico in odgovorov ne bo nikoli! Pričakovano? Kakopačne!

Na začetku zapisa sem kopiral par členov iz Zakona o zaščiti živali. Kako naj pes opozori na to, kaj z njim počne gospodar za zaprtimi vrati? Kdo lahko zaščiti žival v takšnem primeru, če jo gospodar zlorablja in posmrtno odkrijejo te stvari? Dotična oseba je mučila živali in jih trpinčila!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš