Kdor se vozi po avtocestah ve, kar trobezljam vsaj enkrat na 14-dni, da ni nikjer policistov, da na avtocestah vlada kaos, da je vožnja po prehitevalnem pasu stalnica in da tovornjaki prehitevajo vsa ostala vozila tudi ko imajo prepoved. In število nesreč, ki se zgodijo na naših avtocestah je zanemarljivo majhno proti razmeram, ki na njih vladajo. Policisti se bodo rajši postavili na “ex” cestninske postaje in preverjali če kdo vozi s hitrostjo preko 40 km/h!

Čas bi že bil, da se naredi red na avtocestah. Da se vzpostavi stanje, ki bo zagotavljalo varen in predvsem tekoč promet in da bodo ljudje za volani malce manj “Slovenceljni” in bodo upoštevali da je prehitevalni pas namenjen prehitevanju in ne “drkanju” voznikov za sabo pri hitrosti 100 km/h. In predvsem, da se vsi vozniki začnemo zavedati da lahko samo mi naredimo promet bolj tekoč. Država in policisti pri tem definitivno ne bodo sodelovali in pomagali (samo primer: kdaj je največja gužva v semaforju? ko je policist na sredi križišča!)

Očitno je tej državi pomembno samo to, da se polni proračun in da se skubi državljane. Da bi se karkoli naredilo za državljane, ki plačujemo davke in s tem omogočamo da država in njeni aparati delujejo, pa sploh ni več pomembno. Jebe se državi za nas. No, vsake štiri leta se to malce spremeni in se nas spomnijo iz raznih plakatov, ko nas nagovarjajo za glas!
razfukan.press!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In sva stala. Od konca avtoceste, Pljuska se baje imenuje kraj (vsaj tako so dejali po radiu), do Obrežja sva porabila natanko ŠTIRI ure. Vmes so avtobusi prehitevali kolono po odstavnem pasu, vendar ni bilo nikjer niti enega POLICAJA! Kot da bi bila to prezgodnja ura, okrog 4. ure zjutraj, da bi se oni prikazali in poskusili urediti situacijo. Da ne omenjam da je avtocesta v tem času postala pravi svinjak, kajti tujci so metali vse smeti, kar se jim je znašlo pod rokami, na cesto. Sedaj razumem zakaj se tujci “pizdijo” čez naš vinjetni sistem. Plačajo, da stojijo ŠTIRI ure v koloni?! Tudi jaz bi pizdil na njihovem mestu!
Na Obrežju so naši POLICISTI preverili najine dokumente in preverili, če sva midva res identične osebe, kot tiste v potnih listih. Jeap. Namesto da bi pohitrili vse skupaj, smo spet čakali.

In prihod na CRO mejo. Prijazni “cariniki” (upam, da nisem zgrešil) so naju brez preverjanja spustili “v lepo njihovo”. In par metrov naprej, kjer imajo prvo cestnino in na ta način od vseh tujcev poberejo vsaj 5 kun, so bili fantje in dekleta ki so delili vodo Jano in pa njihov zemljevid! Pohvale vredna poteza.

In tako naprej. Blizu Zagreba se je začela kolona. Zgodba kot pri nas, tovornjaki prehitevajo po odstavnem pasu, vendar njihovi policajo opravljajo svoje delo vestno – na motorju je pripeljal od zadaj, ga ustavil in začel pisati kazen. Potem je bil nekaj časa mir. Slovenci, ki so kraljevali na prehitevalnem pasu, pri vožnji okoli 110 km/h so se počutili kot doma. Vendar so mi šli na k…. Sploh naveza dveh vozil MS in GO, ki sta bila prepričana da je prehitevalni pas rezerviran za njiju sta bila precej hud trn. Ampak mi je uspelo ju prehiteti. Mala Kapela in Sveti Rok – brez problemov – edino malce se je ustavilo pri “odmorištu Jasenice”.

In tako sva padla v Split, ki je skoraj miroval – od pločevine namreč. Ko sva se uspela prebiti do trajektne luke so ravno vkrcavali trajekt za Brač. Innebodigatreba, ustavilo se je dve vozili pred nama. Sicer sem pričakoval dolgo čakanje, vendar so par minut kasneje imeli že nov trajekt in smo začeli z vkrcavanjem. Trajekti so prijetni – klimatizirani in vožnja je bila precej hitra. In tako sva pristala na Braču.

Fotografije so po vrsti (od konca proti začetku), vendar imam sedajle večerjo, tako da se mi jih ne da izbirati in vstavljati na tista mesta, kjer bi morale biti. In ja, 1. avgusta se da priti na morje. Malce več živcev in pa predvsem trme mora biti!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In ker so mediji dobili zgodbo, ki bi privabila obiskovalce pred TV zaslone, oz. bi bralci kupili časopise, so se le ti podali v lov za heroji, ki so rešili državo pred propadom. In taisti novinarji, predvsem novinarka POP Tv-ja se je osmešila, kot se lahko le malokdo pred kamero. Aleš Cesar, nevajen slave se ji je poskusil izogniti, kar je bilo zelo očitno. Ampak novinarka se ni dala. Tekla je za njim in ga spraševala nebuloze. Izjave seveda ni dobila, ampak urednika na POP-u to seveda ni motilo, da ne bi objavil tega posnetka pri 24urah. Sramota za novinarstvo.

Ampak POP Tv ni bila edina, ki je poskušala biti “atraktivna”. Včeraj zvečer je štiri pripadnike herojev gostil v oddaji Odmevi Tomaž Bratož. Z vprašanji je silil vanje, vendar več kot dvobesednih odgovorov ni dobil. In bilo je prav patetično gledati kako se muči, da bi iz njih spravil kakšno besedo več. Teater je padel v vodo!

In še k podelitvi priznanj. Očitno je v Sloveniji življenje premierja vredno 400 eurov, kolikor so dobili, s tem da je Aleš Česar dobil tudi nagrado, ki jo je opisal Janko Goršek (ali se samo meni zdi čudna in sem najprej pomislil na pendrek?)

“Našemu slavljencu, ki je včeraj praznoval 30. rojstni dan, podarimo darilce. Prepričan sem, da ga bo koristno uporabljal v intimnih trenutkih z izvenzakonsko partnerico.”

Fantje, ki jim ne odrekam poguma in herojstva so opravljali svoje rutinsko delo. Delo, ki ga opravljajo vsak dan in zaradi katerega jim nihče ne pripenja priznanj in jim podarja nagrad. Bilo so na pravem mestu in ob pravem času in so naredilo zgolj in samo to, kar delajo. Mediji pa so poskusili narediti iz tega odmevno novico, vendar jim ni uspelo. Ti policisti so pokazali, da niso vsi Slovenci enaki in si ne želijo klečeplazenja pred novinarji.

Lahko pa bi mogoče Damjan Murko, Iris Mulej, Suzana Jakšič, Werner, ali pa Nina Osenar kaj več povedali o tem hrabrem dejanju policistov. Njim bi par minut v etru prišlo povsem prav! Blišč in beda slovenskega novinarstva!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Prvotno objavljeno v reviji Gloss, in točno pred tremi leti tudi v blog zapisu MiNeR. Drugačni časi so bili in druge stvari so nas navduševale!

Nebo so prekrile prve zvezde. Zvok avtomobilov prekine tišino noči in barve luči režejo temo. Na enem od ljubljanskih parkirišč čisto blizu centra mesta se zberejo MiNeRji – midnight neon racers. To so fantje in nekaj deklet, ki veliko prostega časa namenijo svojemu avtomobilu in njegovim izboljšavam, tako zunanjosti kot samemu motorju avtomobila. Prepoznavni so po različnih osvetlitvah podvozja in po atraktivnem izgledu. Po avtomobilih, ki pritegnejo pogled, in privabljajo policiste. Pritegnili so tudi mene, dolgo sem jih samo opazovala, a hotela sem izvedeti več. Ni bilo preprosto, pa vendar mi je uspelo doživeti dirko, kot sem jo poznala le iz prizorov v filmih, ko je dekle stopilo med dva avtomobila, prijelo v roko rutico, ki jo je imela pred tem zavezano okoli vratu, in ko je rutica spolzela iz objema njenih prstov, se je dirka začela.

Noč postaja vse bolj hladna. Pa vendar hladu ni čutiti, saj je v zraku dovolj adrenalina, ki pošteno požene kri tudi po mojih žilah. Na parkirišču je le v nekaj minutah zbrana množica privržencev nočnih dirk. Po dogovoru z vodjo, se fantje in dekleta vsedejo v avtomobile in se v koloni odpeljejo do domenjenega mesta dirke. Par policistov mirno opazuje kačo avtomobilov, ki se počasi pelje mimo njih. Na obvoznici vozijo po predpisih. Ni divjanja, kot bi bilo pričakovati, in ni nepotrebnega izzivanja usode z ostalimi udeleženci v prometu. MiNeRjem ni pomembno, da so najhitrejši na avtocesti, ali da se najhitreje peljejo čez mesto, njihov smisel je v tekmovalnosti, tekmi med dvema avtomobiloma.

Med vožnjo do prizorišča dirke mi dolgoletni MiNeR razloži nekaj o zgodovini dirk drag race pri nas. »Vse se je menda začelo pospešeno dogajati po premieri prvega dela filma Fast and Furiuos. Prve dirke drag race so bile organizirane na manj prometnih cestah v bližnji okolici Kamnika in Kranja. Pa vendar policija ni imela posluha za te stvari, celo preganjali so nas. Spomnim se dogodka, ki se je zgodil lani v Kamniku. Množica ljudi je čakala, da bosta prva dva avta zapeljala skozi startno črto. Ravno takrat pa se je pripeljalo šest policijskih avtomobilov in iz njih so poskakali policisti. Zasedli so progo in legitimirali vsak avto, ki je peljal mimo. Namesto dveh avtomobilov pa sta se s starta po cesti, kot v posmeh policistom, popeljala dva fantka na kolesih. Smeha je bilo dovolj za cel večer, ampak od dirke pa ni bilo nič.«

Pripeljemo se do mesta, kjer naj bi se odvijal nocojšni drag race. To so ponavadi zapuščene ceste, kjer skoraj ni prometa, in kjer je poskrbljeno tako za varnost gledalcev, kot tudi tekmovalcev. Cesta, ob kateri se ustavimo, je nedaleč stran od ljubljanske obvoznice, zavita v rahle nočne meglice in obsijana z uličnimi svetilkami. Spremljevalni avtomobili se ustavijo ob cesti, luči ostanejo prižgane. Ne ovirajo prometa. Pogled na uro. Kmalu bo polnoč. Preko CB postaj fantje še zadnjič preverijo, ali so kje v bližini policisti, da bi v primeru racije vsi lahko pravočasno zapustili mesto dirke.

Nastopi vrhunec večera. Na siv beton se s kredo nariše bela črta in za črto se postavita dva avtomobila. Nocojšnja prva tekmovalca sta pripravljena na start. Izmeri se razdalja četrt milje, to je 402 metra, in tam se postavita dva merilca, ki sporočata rezultate voženj. Čas je za prvi preizkus moči avtomobilov in adrenalina voznikov, prav tako gledalcev. Med avtomobila se postavi starterka, dekle, ki z zamahom roke, da znak za prvi start. Prizor me spominja na film Briljantina, kjer je Olivia Newton John stala med avtomobiloma, in kjer je John Travolta preizkušal moč svojega črnega jeklenega konjička. Zasliši se hrup motorjev, ki prerašča v rohnenje, in kot raketi se avtomobila odlepita od startnega mesta. Zastane mi dih. Dobesedno obnemim. Zdi se mi kot bi sanjala. Zdrami me šele eden od MiNeRjev, ki mi začne razlagati, da se prestave menja pri blokadi motorja, zato imajo tekmovalci odstranjeno elektronsko blokado in dodatno tunane motorje (znižne glave motorja, spremenjene čipe, ki skrbijo za vbrizgavanje in delovanje motorja). V avto se vgrajujejo različni turbo polnilci, ki povečujejo moč motorja. Najbolj privrženi si vgradijo v avto NOS (nitro oksid), ki v trenutku avtomobilu doda moč 50 konjev ali več, odvisno od avtomobila.

Prav tako imajo izboljšane izpušne sisteme in vse mogoče dodatke. Pogled na te avtomobile je res razburljiv. V človeku prebudi tisti del njegovega skritega občutka po hitrosti, tisti, katerega se bojimo. Pogled je adrenalinski. Avtomobila sta že na polovici proge in v temi se vidijo samo njune luči. Še par metrov in prvi zmagovalec je znan. Pripeljeta se nazaj na start. Sledijo čestitke, tudi naključnih gledalcev. MiNeRja zamenjata progi, da ne bi bilo pritožb, in avta še enkrat oddrvita proti liniji, ki loči zmagovalca od poraženca. Zmaga spet isti avto. S tem postane zmagovalec prve dirke. Na startu pa se že pripravljata naslednja dva. In tako drag race traja toliko časa, dokler so avtomobili, ki si želijo pokazati svojo moč, in dokler so spretni vozniki, ki želijo sprostiti svoj adrenalin. Avtomobili so različni. Najmočnejši v današnjem večeru ima preko 400 konjskih moči in je prav eleganten v soju luči. Avtomobili, ki so ta večer prišli na dirko so bili vseh vrst in razredov. Pojavili so se privrženci Hond, ki v svetu dirkanja zavzemajo posebno mesto, saj so le ti avtomobili najbolj prikladni za predelovanje. Prav tako pa ni manjkalo Renaultov, od Clia, Megana, do Renaulta 11 in R5. Seveda pa ni manjkalo predstavnikov italjinskih športnih avtomobilov Alfa Romeov.

Ampak, da ne boste mislili, niso vsi avtomobili takšnega razreda. Med njimi sta tudi vzdržljiva katrca in pa legendarni hrošček.
Zanimiv je podatek, da mora biti vsak dodaten del na avtomobilu, ki se razlikuje od originala, homologiran. Kar pomeni, da je potrebno za hitre užitke dobiti ustrezne certifikate. V tem se Slovenija razlikuje od večine držv, kjer avtomobilski privrženci nimajo problemov z birokracijo.

Lansko leto je bilo v Sloveniji organiziranih kar nekaj legalnih dirk drag race. Pomemben podatek je tudi to, da je Slovenec na hrvaškem drag prvenstvu dosegel prvo mesto. Število nelegalnih dirk je vseeno večje, kar 1:100. To preprosto pomeni, da se fantje rajši srečujejo ponoči, v zavetju noči, kot pa da pridejo in javno razkazujejo svoje avtomobile.
Bistvo vseh dirk drag race je, da so organizirane, varne, da na njih ne pride do poškodb. Udeleži se jih lahko vsak, in vsak ima možnost, da se v noči dirke spremeni v zvezdo večera in pokaže, kako zmore obvladovati konje svojega avtomobila.

Zato se nikar ne prestrašite, ko na cesti zagledate avto, ki ima osvetljeno podvozje, ali odbijače do tal. To ni novodobni Mad Maxi, ampak avto fanta, mogoče celo dekleta, ki ljubi moč motorja v svojem avtomobilu, hitrost, adrenalin, ki ljubi nočni drag race. V tej eni noči pa sem ga po svoje vzljubila tudi sama. Naj samo še namignem – če sta mogoče katerega od bralcev zamikala moč avtomobila in adrenalin noči – vredno se je potruditi, pristopiti k fantu, ki ima avto, kot je opisan v tekstu in ga povprašati o teh stvareh. Mogoče tudi vam uspe, da mu vlijete dovolj zaupanja in vam izda lokacijo in čas naslednjega drag racea. Drugače pa, letos bo organiziran še en legalen drag race, pridete pogledat kako vse to izgleda v živo.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo imel pravico izterjati vse stroške, ki bodo nastali v takšnem stanju. In če bo oseba v tistem času brezposelna bo Zavod lahko kasneje, ko bo le ta našla zaposlitev, začel pobirati iz njenega računa 30% zneska.

Nekje sem včeraj prebral zelo zanimiv stavek, ki je šel nekako takole in je komentiral ta predlog zakona:”

Če boš vinjen ali pod vplivom drog povzročil nesrečo, se bo bolj splačalo preveriti, če kdo od ponesrečencev še diha. Kajti če bo kdo še živ, boš poleg zapora še celo življenje plačeval stroške njegovega zdravljenja. Če bodo ostala samo trupla, pa boš samo pristal v zaporu!”

Sliši se groteskno in tudi je.

Načeloma bi se sam lahko tudi strinjal s takšnim zakonom, ker ne pijem alkohola in se ne drogiram. Vendar se mi vseeno zdi precej sporno vse skupaj. Namreč ministrstvo za zdravje sedaj “pomaga” ministrstvu za notranje zadeve, ki jim nikakor ne uspe zmanjšati števila prometnih nesreč, s svojim zakonom?! Ali ne bi bilo boljše, da bi kako drugače preprečili morijo na naših cestah?

In s tem ne mislim postavljanje radarjev na nenevarnih odcepih avtocest, kot tudi ne mislim merjenje hitrosti na tistih delih, kjer ljudje nikogar ne ogrožjo. Že samo malce večja prisotnost policistov na cestah bi rešila veliko problemov in če ne gre drugače, naj se uvede sistem ki je na ameriških avtocestah. Ob cesti stoji policijsko vozilo in spremlja promet. Ko vidi nekoga, ki vozi par milj hitreje kot ostale kolone na štirih pasovih, ga spravi iz ceste in mu zaračuna kazen.
Pri nas so policisti na avtocestah tako redki, kot so človeške ribice. In že s tem, bi se malce spremenile navade voznikov!
Da o naših cestah, objestnosti in poznavanju prometnih predpisov niti ne govorim. Itak bo vedno za vse nesreče pri nas kriv alkohol in previsoka hitrost.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Včeraj, ko sem si ogledoval Washington, sem si seveda moral od blizu ogledati tudi White House – od blizu pomeni izza ograje, ki je precej oddaljena od same zgradbe in je močno zastražena.
Ker je bila Bela hiša očitno polna in so se gostje ravno pripravljali za odhod, so za naš odhod poskrbeli tudi policisti in varnostniki – v video posnetku – ko bom imel malce več časa pa objavim še postavitev snajperistov in ostalega, ki skrbi za varnost Baracka Obame.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

No, vsaj nekaj se dogaja v Ljubljani, kajne. Drugje, kjer je medved “vkomponiran” v samo okolje, ga niti ne opazijo, kamoli da bi zanj organizirali takšen pregon in tako prestrašili ljudi. Mogoče pa je vseeno tako boljše, kot pa da bi kakšen “obiskovalec” sprehajalne poti prestrašil nič hudega slutečega medveda, ki je začutil paritveni vonj medvedke Mete.

Po zadnjih informacijah so “izgubljenega” medvedka našli in uspešno “odlovili”, tako da so policisti lahko odšli domov in so sprehajalne poti spet odprte! Jupi!

Lublana ma živalski vrt, Lublana ma učas cirkus, živalski vrt je zmeri, če ni cirkusa je dolgcajt – so peli Pankrti v svojem času. Drži!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Glede na to bi si lahko zanj vzel veliko več časa, kot si ga vzamem, lahko bi se malce manj “šalil” iz njega, kot se šalijo strici iz nečakov in lahko bi razumel da je, kljub samo štirinajstim letom, že zelo velik fant!
In v resnici sem ponosen nanj, ko se udeležuje in pobira nagrade na vseh “zlatih” tekmovanjih po Sloveniji, pa vendar mu tega ne priznam. Prav tako sem ponosen ker tako z užitkom bere knjige in jih je do sedaj prebral že veliko več, kot sem jih jaz skupaj. In veseli me, da uživa za računalnikom in se sam uči stvari o katerih sem lahko jaz v njegovih letih samo sanjal, da bi jih lahko poče! Ups. Takrat še ni bilo računalnikov, ampak sem imel šport!

Tin, vse najboljše!

Ampak sedaj nazaj k tistemu delu, ki je nekako bolj v megli.

Kot se v Zasavju spodobi, je treba novorojenčka zapiti z družbo. Ampak problem nastane, če ne piješ alkohola in “moraš” vseeno proslavljati. Mešanica različnih tablet in pa velika količina pokajene trave naredijo svoje. Ko sem srečnega očeta pripeljal precej “fajhtnega” domov, se je moja noč šele začela.

Baje sem bil viden na precej različnih lokacijah, kar pa ne morem potrditi, ker je bil prisoten nekakšen “blackout”. Takrat sem imel za prevozno sredstvo Mini Morrisa, letnik 1976! Na žlost obstaja samo ena njegova fotografija, ki pa je ne najdem. Če se večer ne bi končal, kot se je končal, bi bil mogoče ta Mini še vedno v moji garaži.

In tako se govori, da sem bil v lokalni diskoteki, ko sem se nenadoma odločil da imam dovolj in grem domov. Na poti proti domu mi je bila v napoto ena ulična svetilka, kar se je poznalo na desni strani odbijača. Vendar škoda ni bila velika in sem se odpeljal naprej. V precej hudem ovinku me je presenetil Yugo, ki je imel pripeto tovorno prikolico in ga je vozil moški, kajti pripeljal je povsem po moji strani in sem kljub umikanju zadel v kolesa od prikolice. Avto sem ustavil na pločniku in gledal kako se menjata šoferja v v vozilu. In kot voznica je izstopila ženska?! Kajti moški, kot sem malce kasneje videl, se je komaj spravil, zarad alkohola, iz vozila.

Malce kasneje so se mimo pripeljali policisti in se seveda ustavili. Jaz sem jim razlagal, da je vozil moški, ona dva sta razlagala, da sem priletel po zraku s tako veliko hitrostjo, da se nista mogla umakniti. Jaz sem kazal sled, kjer je prišlo do nesreče, globoko na mojem pasu in poskušal dokazati svojo, kljub zadetosti, nekrivdo.

Sledilo je preverjanje alkoholiziranosti. In seveda je bila prva meritev 0.0. Policist je zamenjal alkotest in pihal sem še ene parkrat, vedno z istim rezultatom. Ko so policisti fotografirali avto, sem se postavil poleg njega in jih prosil za fotografijo. Malce je bilo sicer čudno, če sedaj pomislim, ampak men je dogajalo.

Moj Mini je bil nevozen, torej sem ga s policijskim zapisnikom pustil ob cesti in odtaval peš domov. Ko sem prišel domov, se spomnim da sem pokazal papir staršem in da sem se zbudil približno dan kasneje, ko se mi ni sanjalo nič o nesreči. Šele kasneje sem začel, po delčkih, zbirati spomine in jih sestavljati v mozaik.

Minija sem prodal za 300 nemških mark, kazni za prometni prekršek pa nisem dobil nikoli, ker očitno so tudi policisti takrat ugotovili, da kljub moji “neprisotnosti”, nisem bil jaz krivec za to!

Jeap, štirinajst let je že tega.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In če mogoče kdo ne razume, še enkrat – prehitevalni pas na avtocesti je namenjen prehitevanju!

Ko pripelješ čez predor Trojane, se začne dogajati. Omejitev je 100 km/h, vendar se pred Blagovico začne omejitev 130 km/h. In ker so vozniki in voznice uspeli priti na prehitevalni pas, se z njega ne bodo niti pod razno odstranili. In prizori, ko se prehiteva po desni strani niso redkost. V bistvu je več prehitevanja po desni strani, kot po levi, ker drugače ne gre.

In kje so zjutraj policisti, ki bi voznike ki vozijo prepočasi po prehitevalnem pasu ustavljali? Ni jih! Ker sta samo hitrost in alkohol kriva za nesreče na naših cestah!

Še enkrat – prehitevalni pas na avtocesti je namenjen prehitevanju!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš