Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Bil sem prepričan, da v Sloveniji za vse ljudi veljajo enaka pravila. Vendar so avtoprevozniki očitno nedotakljiva kasta, ki ob vsaki podražitvi njihovih cestnin, povečanju trošarin na goriva, ali česarkoli drugega kar se tiče njih, stopijo skupaj in zagrozijo državi z zaporami. In država jim popusti.

Očitno imajo dovolj močan lobij, da se jih minister ustrašijo in jim takoj začne ponujati ugodnosti. In ko avtoprevozniki ugotovijo, da imajo dovolj močne karte v rokah, se izsiljevanje ne konča. Nižje trošarine, nižje cene cestnin, krajši plačilni roki so bili sedaj v igri. Poleg tega pa avtoprevozniki opozarjajo na nelojalno konkurenco in ostalih držav! Ti šment, tudi za to naj država poskrbi, kajne?! In izsiljevanje ministra Patricka Vlačiča, ki bo na koncu popustil, se lahko začne!

Kdo je kriv avtoprevoznikom, da niso konkurenčni?

Če vzameš tovornjak na kredit, zaposliš voznika in zahtevaš od države ugodnosti, potem je nekaj narobe s temi ljudmi in z državo, ki dopušča izsiljevanje. V Sloveniji je precej močnih avtoprevoznikov, ki se ne “pizdijo” nad dvigom cen, saj so konkurenčni lahko tudi kje drugje, kot samo v Sloveniji. In če je cena goriva v Sloveniji previsoka, skok čez mejo in se napolni rezervoarje.

Ampak ne, pri nas se dela to drugače. In zraven se grozi z zaprtjem avtocest. In sedaj še ključno vprašanje. Kdaj bomo ostali udeleženci v prometu, ki se vsak dan vozimo po cestah stopili skupaj in zahtevali nižje cene goriva!, nižje cene vinjet!, bolj tekoč promet! – če ima kdo še kakšen predlog, na dan z njim. Mogoče, ko smo že pri tem da nekaj zahtevamo, lahko spremenijo tudi barvo in obliko znakov, mogoče bi bile bolj primerne zelene črte po cestah, namesto dosedanjih belih in še cel kup sprememb mi pade na pamet.

Sicer bomo vozniki osebnih vozil zablokirali avtoceste – ups, pa saj to se konstantno dogaja na naših avtocestah, kjer potekajo gradbena dela. Mogoče samo jaz nisem vedel, oz. je bila slaba organizacija protestnikov, da tudi ostali udeleženci v prometu (v osebnih avtomobilih) in ne samo avtoprevozniki zapiramo avtoceste in tako pokažemo državljansko nepokorščino! (da ne bo pomote, zadnji del je zapisan v šali!)

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In ja, pred leti sem si prav želel takšno “prdalo”, da bi se vozil okrog. Vendar sem na srečo ugotovil, da je premalo časa, ko ga ni še za na kolo, za kaj takšnega…

Klikni na fotografijo za ostale Skuter – Vespa – fotografije

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Vendar sem se motil. Drzni in Hitri so Delova igrica, kjer lahko izbirate med:

Borut Pahor – Fiat 500, Janez Janša – Volvo, Gregor Golobič – Harley Davidson, Zmago Jelinčič Plemeniti – Rolls Royce, Katarina Kresal – Porsche Cayenne, Radovan Žerjav – BMW3 in Karel Erjavec – Pathija

in z njimi prevozite avtocesto med Ljubljano in Mariborom! Vmes se ustavite na bencinskem servisu in nabavite vinjeto, gorivo,…

Igrica sicer ne deluje ravno najboljše (mogoče imam samo jaz probleme), vendar je precej v redu narejena! In vaš čas je? Moj je 177 minut! Koga sem vozil?

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In kaj si mislim po vsej tej vožnji po Ameriki? Njihove omejitve na avtocestah so nizke – 50, 55, 65 in največ 70 milj/uro – 80, 88, 104 in 112 km/h. Vendar se večina voznikov teh omejitev drži. Na njihovih cestah se lahko mirne duše prehiteva tako po levi, kot po desni. In tudi tovornjaki vozijo z enako hitrostjo kot ostala vozila. Promet je na teh cestah, ki sva jih prevozila potekal tekoče, edino mimo Washingtona sva dvakrat naletela na zastoje.

Prav tako njihove ceste niso povsem zastonj. Namreč v državah New Jersey in Miami se plačujejo tuneli in mostovi in nekateri odseki avtocest. Kljub veliki količini prometa le ta poteka precej tekoče in brez kakšnih norih pospeševanj, kljub temu da so vozila krepko “prehranjena”.

Avtomatski menjalnik je za “pusije”. Namreč z njim povsem pozabiš kaj je užitek v vožnji in vse skupaj izgubi precej smisla. Ampak v kombinaciji s tempomatom pa je odličen za 1200 kilometrov dolgo vožnjo, kot sva jo naredila v enem dnevu. Najboljša varianta je bila, ko je navigacija, btw. brez nje NE GRE!, rekla: “Vozite 755 kilometrov, potem zavijte desno!”

Klik na fotografijo za ostale fotografije

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Kljub temu, da sem predhodno izpolnil formular Visa Waiver na netu, sem ugotovil da to ni dovolj. Namreč sistema še ne uporabljajo in je še vedno potrebno izpolniti dva klasična obrazca. Zelenega in modrega. In potem čakaš v vrsti, da prideš do uradnika. Prstni odtisi desne roke, prstni odtisi leve roke, slikanje, par štempiljk in omogoče vstop v ZDA.

Seveda ne morem mimo vse varnosti, kamere na vsakem koraku, in varnostnikov, ki jih je skoraj kot potnikov, na letališču. Ker sem bil prepričan, da bo pol prtljage izginilo neznano kam (zaradi letaliških delavcev v Italiji), sem s težkim srcem stopil proti tekočem traku. Vendar je bilo vse tam! Sedaj sem potreboval samo še shuttle za prevoz do mesta, ki nikoli ne spi!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Logatec – Unec (60 dni)
Postojna – Razdrto (50 dni)
Malence – Višnja Gora
Slovenske Konjice – Dramlje (obnovitvena dela v predorih Golo rebro in Pletovarje)

Vsako leto je spomladi stanje na naših avtocestah precej podobno. Luknje v asfaltu, trava sredi asfalta, kolesnice po voznem pasu,…
Ali so luknje in kolesnice v asfaltu posledica naših “hudih” zimskih razmer, ali pa samo posledica ne dovolj kvalitetnih materialov, mi je bilo vedno vprašanje, na katerega nisem našel odgovora.

In še en fenomen sem odkril v petek pozno zvečer.

Prehitevanje po desni strani na avtocesti, oz. vožnja po prehitevalnem pasu se zgodi zaradi tovornjakov! Namreč v petek proti večeru je že veljala prepoved vožnje tovornjakov po naših avtocestah in je bila vožnja iz Ljubljane proti domu prava “simfonija”. Vozil sem 120 km/h po voznem pasu in prehiteval s hitrostjo 130km/h po prehitevalnem pasu.
Nikjer ni bilo nikogar ki bi “cincal” po prehitevalnem pasu in nikjer ni bilo nikogar, ki bi prehiteval po desnem pasu. Sicer sem bil nekaj časa začuden in mi ni bilo nič jasno, zakaj se to dogaja?!?, ampak na radiu so povedali da velja omejitev prevoza za tovornjake. In šele takrat sem opazil da je avtocesta res nekaj povsem drugega, kot pa bo čez eno uro, ko se bom peljal po njej proti Ljubljani!

Ampak če bi kdo dal idejo, da gre tovorni promet na vlake (s tem se zmanjša luknja v njihovi blagajni in se še poveča v DARS-ovi), bi tovornjakarji in njihov lobij skočili v zrak in začeli z njihovim ustaljenim konceptom o zapiranju cest in barikadah. In ker so dovolj močni, se jim ponavadi vsi uklonijo!

Kdaj bo končno odletel Nadzorni Svet Darsa? Kdaj bo končno v Sloveniji kdo odgovarjal s svojim premoženjem, če je tako nesposoben da ne zna voditi firme?! Čas bi že bil, da se te stvari uredijo!

1. folk pazljivo v rondojckih po BTC-ju, ker so precej drseci #ceste #promet #sneg
2. Rahlo mede #ceste #trojane http://t.co/acLhL4gp
3. RT @matjasec: Podivjan šofer v črnem Audi TT z lj registrsko na relaciji Jeprca-Lj. Umaknite se mu s poti. #ceste
4. de camino a #ceste en Zaragoza para la entrega de certificados de los primeros participantes del #ciscoinstitute!
5. RT @mclion: Ta gre komot v rubriko WTF. http://t.co/R9PTMnqk #promet #policija #ceste #marija
6. Ta gre komot v rubriko WTF. http://t.co/R9PTMnqk #promet #policija #ceste #marija
7. RT @inbluedance: iNNNNNNNNjueves! #zaragoza #aragon #examenes #eueez #usj #etuz #unizar #cps #ceste ... !!!! http://t.co/Kc2aqM5M
8. RT @inbluedance: iNNNNNNNNjueves! #zaragoza #aragon #examenes #eueez #usj #etuz #unizar #cps #ceste ... !!!! http://t.co/Kc2aqM5M
9. iNNNNNNNNjueves! #zaragoza #aragon #examenes #eueez #usj #etuz #unizar #cps #ceste ... !!!! http://t.co/Kc2aqM5M
10. Polovična zapora je na cesti Šentjakob – Litija,v Dolu pri Ljubljani, zaradi PN. Promet tam poteka izmenično enosmerno. #ceste
11. Zaprta sta vozni in počasni pas na dolenjski AC A2, proti Ljubljani, med priključkoma Višnja Gora in Grosuplje. #ceste
12. Ko boste naslednjič bentili nad kolonami na avtocesti, pomislite na te junake... http://t.co/kpdZRiez #ceste
13. Kolona pri domzalah,prometna nesreca #ceste
14. AC pri Postojni ni cista,zaradi burje vidljivost obcasno samo 10m. #promet #ceste #val202 http://t.co/CQwsQGn7
15. Končno v Ljubljani. Vožnja od Velenja do Ljubljane po avtocesti je bila "adrenalinska". Povprečna hitrost malo čez 49 KMH. #ceste

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Glede na to bi si lahko zanj vzel veliko več časa, kot si ga vzamem, lahko bi se malce manj “šalil” iz njega, kot se šalijo strici iz nečakov in lahko bi razumel da je, kljub samo štirinajstim letom, že zelo velik fant!
In v resnici sem ponosen nanj, ko se udeležuje in pobira nagrade na vseh “zlatih” tekmovanjih po Sloveniji, pa vendar mu tega ne priznam. Prav tako sem ponosen ker tako z užitkom bere knjige in jih je do sedaj prebral že veliko več, kot sem jih jaz skupaj. In veseli me, da uživa za računalnikom in se sam uči stvari o katerih sem lahko jaz v njegovih letih samo sanjal, da bi jih lahko poče! Ups. Takrat še ni bilo računalnikov, ampak sem imel šport!

Tin, vse najboljše!

Ampak sedaj nazaj k tistemu delu, ki je nekako bolj v megli.

Kot se v Zasavju spodobi, je treba novorojenčka zapiti z družbo. Ampak problem nastane, če ne piješ alkohola in “moraš” vseeno proslavljati. Mešanica različnih tablet in pa velika količina pokajene trave naredijo svoje. Ko sem srečnega očeta pripeljal precej “fajhtnega” domov, se je moja noč šele začela.

Baje sem bil viden na precej različnih lokacijah, kar pa ne morem potrditi, ker je bil prisoten nekakšen “blackout”. Takrat sem imel za prevozno sredstvo Mini Morrisa, letnik 1976! Na žlost obstaja samo ena njegova fotografija, ki pa je ne najdem. Če se večer ne bi končal, kot se je končal, bi bil mogoče ta Mini še vedno v moji garaži.

In tako se govori, da sem bil v lokalni diskoteki, ko sem se nenadoma odločil da imam dovolj in grem domov. Na poti proti domu mi je bila v napoto ena ulična svetilka, kar se je poznalo na desni strani odbijača. Vendar škoda ni bila velika in sem se odpeljal naprej. V precej hudem ovinku me je presenetil Yugo, ki je imel pripeto tovorno prikolico in ga je vozil moški, kajti pripeljal je povsem po moji strani in sem kljub umikanju zadel v kolesa od prikolice. Avto sem ustavil na pločniku in gledal kako se menjata šoferja v v vozilu. In kot voznica je izstopila ženska?! Kajti moški, kot sem malce kasneje videl, se je komaj spravil, zarad alkohola, iz vozila.

Malce kasneje so se mimo pripeljali policisti in se seveda ustavili. Jaz sem jim razlagal, da je vozil moški, ona dva sta razlagala, da sem priletel po zraku s tako veliko hitrostjo, da se nista mogla umakniti. Jaz sem kazal sled, kjer je prišlo do nesreče, globoko na mojem pasu in poskušal dokazati svojo, kljub zadetosti, nekrivdo.

Sledilo je preverjanje alkoholiziranosti. In seveda je bila prva meritev 0.0. Policist je zamenjal alkotest in pihal sem še ene parkrat, vedno z istim rezultatom. Ko so policisti fotografirali avto, sem se postavil poleg njega in jih prosil za fotografijo. Malce je bilo sicer čudno, če sedaj pomislim, ampak men je dogajalo.

Moj Mini je bil nevozen, torej sem ga s policijskim zapisnikom pustil ob cesti in odtaval peš domov. Ko sem prišel domov, se spomnim da sem pokazal papir staršem in da sem se zbudil približno dan kasneje, ko se mi ni sanjalo nič o nesreči. Šele kasneje sem začel, po delčkih, zbirati spomine in jih sestavljati v mozaik.

Minija sem prodal za 300 nemških mark, kazni za prometni prekršek pa nisem dobil nikoli, ker očitno so tudi policisti takrat ugotovili, da kljub moji “neprisotnosti”, nisem bil jaz krivec za to!

Jeap, štirinajst let je že tega.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Večer pred MerLi-jem, lokalom ki je bil v tistih časih najbolj oblegan v Zagorju je bil rutinski. Takrat še ni bilo kadilskega zakona in se je kadilo v lokalu, ki je bil zelo majhen (v najboljšem primeru si notri živalsko natlačil okrog 50 ljudi) in posledično je bil tudi vonj cunj in telesa podoben pepelniku.
Seveda je bila sobota dan tudi za mladce, ki so se želeli pokazati v vsej svoji luči in nastopiti kot pavi na promenadi. V Zagorju je bilo to najlažje tako, da si nekoga pretepel (prebunkal, premlatil, prefukal, naklestil, mu razbil pičko) in si s tem postal heroj večera. Oz. vsaj takšna je bila percepcija določenih ljudi.
In tako je bilo vsako soboto. Vsaj trije pretepi zunaj pred lokalom. Nič hudega sluteči obiskovalci so mogoče za trenutek napačno pogledali “lokalnega šerifa ali heroja” in že naslednji trenutek so se znašli zunaj, kjer so postali vreča za sproščanje agresivnosti.

In če si se po nesreči znašel zunaj, je lahko kakšen mimosunek priletel še direktno vate, oz. kakšna kapljica krvi, ki se je razpršila po sveže zapadlem snegu, je lahko pristala tudi na povsem nedolžni osebi. Razbiti nosovi, razbiti členki prstov, na srečo je čez cesto bolnišnica in tako se ni nikoli, v vsej zgodovini teh Fight Club večerov, zgodilo ničesar kar bi polnilo črne kronike. In par minut po pretepu se je vse vrnilo nazaj v stare tirnice. Huronsko navdušenje nad zmagovalcem in poraženece, ki se je ponavadi oblit s krvjo pobral s kraja prizorišča. Mogoče mu bo naslednji vikend prinesel več sreče.

Sam nisem imel nikoli nobene slabe izkušnje, oz. nisem bil nikoli pretepen, oz. nisem sodeloval v pretepu, če ne štejem nekega žura, ko je nekdo v vsej svoji pijanosti poskušal objeti kolega poleg mene, pa je namesto tega zadel s pestjo v moje lice. In ko se mi je poskušal opravičiti me je še dodatno polil s pivom.
Sem pa velikokrat stopil med dve osebi, ki sta se kot mlada petelina postavil drug ob drugega in si grozila. In skoraj vedno mi je s pomočjo dialoga uspelo ustaviti načrtovano “klanje” in sta v končni fazi ta dva končala večer skupaj za šankom v pijanskih pogovorih.

In ko se je ura bližla nedelji, je bil čas za odhod v Mesečino, lokalno diskoteko, kjer se je srečevalo Zagorje in Trbovlje. Skok v zgodovino: vedno je obstajalo rivalstvo med tema dvema mestoma in tudi na vsaki vaški veselici je prišlo do pretepa samo zaradi tega, ker so bili nekateri iz Zagorja, drugi iz Trbovelj. No, v Mesečini je bilo še malce drugače. Namreč veliko žensk, ki pa “so kao pripadale” komu. In če si kater ogovoril, ali pa jo napačno pogledal, si zopet tvegal odhod “na zrak”.
Lokalni heroji, ki so prišli delat “sranje” so bili srečni samo, če so vsaj trikrat na večer razbili komu “pičko”. Sicer njihov večer ni bil popoln in so se počutili nekako prazne! In tako si, ko si bil na plesišču z enim očesom ponavadi opazoval, kdaj te bo kdo “na gobec”, z drugim očesom pa “mlado in godno meso”.

Proti jutru, ko so strasti že popustile in ko je količina alkohola v telesu presegla mejo obvladovanja, se je stanje spremenilo. Počasi se je vse začelo čistiti in par “hijen” je bilo vedno v pripravljenosti da si najdejo “meso”, ki ga bodo lahko, “mrtvo pijanega”, izkoristili.

Jeap. To so bili časi.. Vendar so se časi spremenili. Prelomnica v Zagorju je bila leto 1997.. Zakaj? Več o tem, kako se je to nadaljevalo pa jutri.. Če koga zanima!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In prva najina zima je bila res prava zima. Kidanje snega je bilo dnevno na sporedu, kljub temu da splužijo cesto vse do hiše. Vendar do takrat ko sva midva vstala iz tople postelje je bilo na cesti že toliko snega, da ni bilo več prevozno. Niti s Twingom!
In ko se obrnem nazaj….

Nazaj na teh prvih pet let, je skoraj tako kot bi bilo to včeraj. Mogoče zaradi snega ki je zunaj in zaradi večnega pomanjkanja časa, ki ga imava. Namreč čas mineva prehitro in zvečer, ko se vrneva iz Ljubljane nama ostane premalo časa, da bi se spravil urejati okolico, da bi lahko karkoli postoril okoli hiše. Še notranjega čiščenja se ponavadi lotevam v poznih nočnih urah in mi predstavlja pravo sprostitev.

Priznam da se v tem času, kljub temu da sem že parkrat samostojno poskušal, še vedno nisem navadil pralnega stroja in vedno se mi zgodi kakšna “čudna situacija” – uničim perilo, ga prebarvam, ali pa preprosto ni oprano, ker pozabim stroj vključiti.
Veliko idej je bilo, da bi imela zunaj bazen, v kleti savno, vendar sem se do sedaj vseh teh stvari precej uspešno branil s preprosto računico, da imava premalo časa in da je veliko manj dela in precej cenejše, če greva v savno kadar si želiva in plavati v pravi bazen, kot pa da bi moral še to čistiti.

In kaj je najboljše pri življenju v hiši nekje na samem v gozdu?
Tišina, ki je včasih tako glasna, da je moteča. Ko so zjutraj ptice s svojim petjem tako hrupne, da bi jih najrajši pregnal nekam drugam. In čedalje bolj opažm, da se mi ne da več preživljati večerov v glasnih in hrupnih družbah, ampak imam rajši dolge nočne pogovore v manjšem krogu.
Ali so to znaki staranja?
Ko se prebudiš v sončno jutro, lahko mirne duše gol stopiš na teraso in ne bo nikjer nikogar, razen mogoče kakšnega planinca, vendar mu bo pogled zastiralo drevje in rože.
Lahko imaš glasbo naglas in sosedje se ne bodo nikoli pritoževali. V bistvu imava zlate sosede, ki naju presenetijo z vrečkami solate na kljuki in podobnimi stvarmi, ki jih sicer nisem bil navajen.

V bistvu bi lahko napisal cel roman o tej prvi petletki.. Če na lotu namesto milijona zadanem dve uri časa več na dan, potem zagotovo!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš