Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Logarska dolina včeraj je bila polna turistov in tudi Slovencev, ki si pohod v gore predstavljajo tako, da se pripeljejo povsem do vznožja, parkirajo avto v gozdu in v natikačih odracajo tistih par metrov. Po tem seveda sledi zasluženo pivo, ali pet in vožnja proti domu. Ampak to je zgodba s katero se morajo ukvarjati za to pristojni. Fotografije Logarske doline so malce kičaste, kajti dan je bil popoln in sem avtomatsko moral uporabiti HDR tehniko.

Klikni na fotografijo za ostale fotografije Logarske doline

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Po vcerajsnji uspesni turi na Vadine in po 4 urah spanja, sem premleval idejo, kako bi izkoristil danasnjo napoved lepega vremena. Pohod na Sedmera jezera je bil na prioritetni listi, vendar nisem zelel tvegati, glede na to, da so bile noge se vedno mehke od vceraj.
Barbka je predlagala Logarsko dolino, jaz pa sem ze delal plane, kako bi lahko sla na Kamnisko sedlo, oz. mogoce celo Ojstrico. Vendar so bile to precej nerealne ideje, tako da je ostala opcija Okreselj. Avto sva pustila pri penzionu Plesnik in pogled proti s soncem obsijanim goram nama je dal moci. Sprehod po ravnini je bil ravno pravsnji za ogrevanje in raztegovanje misic, kajti pred nama je bil turisticni vzpon do slapu Rinka. Vendar nisem mogel verjeti svojim ocem, ko sem zagledal to zensko, ki je v visokih petah in nedeljsko obleki korakala proti slapu. Vse lepo in prav, ampak to niso oblacila za v gore, prav tako tudi natikaci, “japonke” in visoke pete niso primerna obuvala!
Smerokaz je locil zgoraj omenjene turiste od tistih, ki so si zeleli se kaj vec, kot samo sprehod. In kar naenkrat je bila v gozdu spet tisina in edino zvok Savinje in manjsih slapov je bil prisoten. Pot je urejena z zajlami in vodi vecinoma po gozdu, prav tako je dovolj markacij, za nevesce gornike. Narava prikaze svojo moc in vsako drevo je nekaj posebnega.
Po priblizno pol ure hoje, sva zagledala tablo in malo naprej koco, oz. spomenik prvi koci na Okreslju. Pred nama so se dvigovale gore, katerih imena ne poznam. Vendar tudi tukaj je bil opomin in opozorilo na previdnost v gorah!
Vreme v gorah se hitro spremeni in prav tako se je spreminjal pogled na vrhove, ki jih je zacela zajemati megla. Dez v gorah ni prijetna stvar, zato sva se na hitro poslovila od prijaznih planincev in pogled na tablo z vcerajsnjo destinacijo, mi je dal novih idej in novega zagona.
Na poti nazaj sva se ustavila v Penzionu Raduha v Lucah na kosilu, kjer sva ze veckrat jedla odlicno hrano, tokrat pa sva bila razocarana.

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš