Do pred časom je bila večina smučarskih prog tukaj zelena, vendar so na srečo pred približno štirinajstimi dnevi dobili “zalogo” snega, ki pa se zadnje čase, pri dnevnih temperaturah nad 5 stopinj redči. Vendar so proge super urejene – še posebej je užitek smučati na naravnem snegu, ko zjutraj ob deveti uri prvi zarežeš v deviški sneg, ki so ga prejšnjo noč uredili!

Zadnja leta sem že skoraj pozabil, kako je preživeti teden dni na smučanju – dokler končno nisem boljše polovice prepričal, da je smučanje res fajn – sedaj se dogaja obratna stvar, saj ona mene sprašuje, kdaj greva smučat!

Ali se je vredno peljati 800 kilometrov za teden dni smučanja? Da! V bistvu za tak dan, kot je bil včeraj, ko sem sedel na soncu v kratkih rokavih in me ni zeblo, bi se bilo vredno peljati tudi za en dan (no, vseeno mogoče malce pretiravam).

Prvi jutranji spust – snemano z iPhone 4S

Polet s padalom – s smučmi – in ne, nisem bil jaz!!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In tako sem pri Petrolu (točke zvestobe, ki jih imam še okoli 4000) nabavil Garmin nüvi 3790T – navigacijo, ki je podobna iPhone telefonu! Kot pravi geek, sem najprej posodobil karte – kar je trajalo približno 26 ur! Vendar sem počakal in dobil posodobljene karte (zastonj), prav tako pa vse kamere in radarje na poti!

Vožnja na 800 kilometrov dolgi poti je potekala presenetljivo mirno, predvsem pa je bila cesta povsem prazna. Glede na to, da sem se odločil, da bom vozil po predpisih in poskušal voziti s čim manjšo porabo – je bilo vse skupaj idealno. Vremenske razmere so bile smešne – Izlake (jutranje sonce -5), Ljubljana (megla -3), Fernetiči (sonce 3), Benetke (dež 2), Milano (oblačno 7), Torino (sonce 14), Puy St. Vincent (sonce -4). Povprečno poraba je bil 5,2 litra – če bi bilo malce manj vzponov, bi bila številka še precej nizka – vendar vmes sva se dvignila na 1600 metrov iz 300!

Moja povprečna hitrost je bila 106 km/h, vozil sem 7:40, ustavil sem se za 0:54, največja hitrost je bila 160 km/h (vendar zgolj za kratek čas). In sedaj čakam jutro, da skočim iz apartmaja na sneg in uživam cel teden v smučanju!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Jeap, povpraševanja, kajti precej “posrednikov” nima online rezervacijskega sistema, preko katerega bi tudi plačal vse skupaj in začel s pakiranjem stvari. Na povpraševanje naj bi odgovorili v 24-urah! In ko tako mine dan in pol in še vedno ni odgovora preko elektronske pošte, sledi klic. Ker je bila ura že skoraj 15:30 so mi obljubili, da dobim informacije v ponedeljek, ker se jim nihče v Franciji ne oglasi. No seveda informacije tudi v ponedeljek nisem dobil. Danes je sreda in nihče ni imel očitno časa, da me pokliče, oz. da vsaj “skensla” povpraševanje. In da ne bo pomote, smučanje v prazničnem času je hudičevo drago in ne gre se mi za čim nižjo ceno. V bistvu sem vedno pripravljen dobro plačati za dobro storitev.

Glede na to, da to ni bila edina takšna izkušnja s turistično agencijo, me zanima kako te agencije sploh preživijo? Oz. zakaj prodajajo nekaj, česar v končni fazi sploh ne obvladajo. Ali pa se jim samo ni zdelo vredno truda! Na srečo sem govoril s kolegico, ki mi je povedala kdo je dejansko zastopnik za te destinacije in upam, da bom imel danes pri njih kaj več sreče, predvsem pa da bo bolj resni, kot pa so bili v dotični agenciji, ki je sploh ne bom omenjal!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Tresla se je gora, rodila se je miš. To bi bil lahko najboljši komentar ob pogledu na naša smučišča prejšnji teden – nikjer nobene gužve, o kateri so govorili – pa tudi vsi Slovenci niso pobegnili na zimske počitnice v tujino. In če bi bile te počitnice razdeljene na dva dela, bi bilo še precej manj obiskovalcev na naših smučiščih.

In sedaj k pravemu problemu naših smučišč in turističnih delavcev, katerega sem se že dotaknil v zapisu – Slovenska smučišča in njihova dodana vrednost za smučarje in borderje:

Slovenska smučišča imajo med vikendi eno posebnost – prav prijetno poskrbijo za vse malce manj zahtevne smučarje, ki si s čakanjem v dolgih vrstah lahko odpočijejo utrujena kolena. Za malce bolj zahtevne smučarje pa to niti ni tako smešno, ampak prej ovira, ki jih prepriča v to, da gredo rajši na smučišča v Italiji, ali Avstrijo.

Vendar slovenska smučišča nimajo problema samo z gužvo in vrstami, definitivno pa imajo problem z dodano vrednostjo za smučarje, ki plačajo precej visoke zneske za karte – dnevna karta za odraslega – Krvavec 29,00 €, Rogla 29,00 €, Vogel 26,00 €, Cerkno 28,00 €, Kranjska gora 29,00 €, Mariborsko pohorje 29,50 €. Za ta denar smučarji dobijo v povprečju od 12 do 30 km smučišč?!? Vendar to je osnova – sneg, sedežnice, in pa proge. Kaj pa vse ostalo?

Kaj pogrešam na naših smučiščih. To, kar da smučišču dodano vrednost: večjo “kilometrino” prog, poligon za freestyle deskarje, možnost spusta in merjenja časa med količki na tekmovalni progi, merjenje hitrosti, vrtec za malčke….. Par stvari, ki jih prakticirajo v tujini in ki so vedno dobro sprejete.

Razlika med karto v tujini in pri nas je nekaj eurov (okoli 10) – odvisno od smučišča, vendar pri njih ne naletiš na čakanje v vrsti na sedežnico ki traja 30 in več minut in je kultura smučanja na malce drugačnem nivoju – seveda pa povsod obstajajo izjeme. Prav tako je odlična smuka na domačih smučiščih med tednom, ko ni gužve in se lahko nasmučaš brez čakanja v vrstah.

Jeap, to je razlika, ki privabi kupe smučarjev na smučišča in niso krive skupne počitnice za neuspehe turističnih delavcev. Ravno nasprotno – naj taisti ljudje spustijo cene in bodo imeli obiskovalce tudi sicer – kajti v tej situaciji v Sloveniji in za to kar ponujajo, so njihove cene krepko preveč navite!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Ob 8:50 sva prišla na smučišče, obsijano s soncem in popolnoma prazno. “Ratraki” so prejšnji večer odlično opravili svoje delo in sneg na smučišču se je lesketal kot diamantna preproga. Dnevna karta za odraslo osebo stane 38 eurov, smučišče Katschberg pa je od Ljubljane oddaljeno 170km – torej je lahko odlična vikend destinacija za vse željne smučanja..

Temperature na smučišču so bile vse prej kot zimske – na 2200 metrih je bilo dopoldan 8 stopinj, nižje pa tudi 12, kar se je seveda poznalo tudi pri samem snegu, ki se je preko poldneva že začel mehčati in je spreminjal svojo “stanje”. Vendar je bila kljub temu smuka odlična in predvsem sem se do 13:30 “ornk” nasmučal. Naredila sva 30 km, kar se mi zdi precej – glede na to, da smučarske proge niso ekstremno dolge in da je smučišče drugačno kot je v Nassfeldu, kjer sem naredil 50 km v enem dnevu.

Klik na fotografijo za celotno galerijo smučišča Katschberg

Preko spletnega portala skiline.cc in s pomočjo številke smučarske kartice, si lahko ogledate prevožene kilometre, število voženj z vlečnico, sedežnico,… Prav tako pa se natančno vidi, koliko časa ste preživeli na snegu!

Posnetek smučanja s Canon S5 v roki. Ni ravno to, kar sem mislil da bo – bo treba očitno nabaviti Contour kamero za takšne podvige

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

In kakšno povezavo s tem ima snowboardanje in smučanje? Smučanje je narodni šport in kot tak ima primat na vseh področjih, tako pri prenosih, kot tudi pri organizaciji – veliko bolj je finančno podprt kot pa snowboardanje.

Ampak za razumevanje vsega skupaj se je treba vrniti precej let nazaj, ko je bil snowboard še šport, ki se je razvijal, vendar je bil že takrat atraktiven. Tekmovanja so lahko potekala v mestih, na vsakem “večjem kupu snega” (v Trbovljah sredi mesta je AirStyle contest potekal že pred 12 leti!), poskrbljeno je bilo za glasbo (DJ-ji in živa glasba), predvsem pa je tekmovanje privabilo cel kup mladine, ki je v tem uživala!

In ravno po teh poteh gre sedaj tudi smučanje. Iz tradicije se spreminja vse skupaj v zabavo. Kar se mi zdi precej pozitivno, predvsem pa je bil že čas, da se to zgodi.

Vendar stanje pri nas še vseeno ni tako dobro – primer je samo Rok Marguč, ki je v teh dneh osvojil dve medalji na svetovnem prvenstvu deskarjev v La Molini – drugi v paralelnem veleslalomu in tretji v paralelnem slalomu. Mediji so sicer omenili njegov uspeh, vendar je bilo to tudi vse. Namesto da bi katerikoli naš medij prenašal tekmovanje v živo, gledanost bi bila definitivno odlična, smo lahko cel vikend spremljali Kitzbühel – da ne bo pomote, nič nimam proti smučanju. Ampak tudi mlajši si zaslužijo kakšen prenos njim zanimivega športa – kar snowboardanje definitivno je! Ali pa vsaj posnetek, če že ni denarja za prenos v živo!

Marko Grilc je povabljen na Winter X Games (vir), pa vendar se o tem ne piše nikjer. Rok Marguč osvaja medalje na svetovnem prvenstvu deskarjev pa vendar ne dobi prostora na naslovnicah naših časopisov. Kot da bi bilo snowboardanje drugorazredni šport?!?

In še ena misel. Snowboarderji/skaterji/kajterji so ljudje, ki imajo precej vpliva v družbi. Njihova beseda šteje in njihov potencial je velik. Zakaj staviti na stare “preizkušene” recepte, ko pa obstaja možnost presegati stvari?

Red Bull X-Fighters Exhibition Tour, Maribor

Red Bull Bike Fighters, Maribor

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Oz. kot je napisal Matej Hohkraut na Facebooku – sej tut marsikater Slovenc govori boljš hrvaško kot Hrvati ;)))

Rispekt Ivica Kostelič in mogoče bo naslednjo sezono že smučal za nas, tako kot je storil Jakov Fak, ki prav tako odlično govori slovenski jezik!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Poleg tega pa je povedal še par zelo dobrih stvari glede Tine in njene samostojne poti, za katero sta se odločila z njenim izbrancem in trenerjem Andreo Massijem. Namreč podpira njeno odločitev, sploh v primeru, ko se smučarka in trener zbližata in bi bilo v reprezentaci precej težje funkcionirati, kot pa na samostojni poti. Poleg tega je Tina tudi oseba, ki funkcionira veliko boljše samostojno.

Ker me že nekaj časa fascinirajo “kavč komentatorji“, ki obvladajo vse športe v “nulo” in si dajo duška bo vsaki tekmi, kot bi oni imeli v žepu vsaj že pet olimpijskih medalj, še moje mnenje o tem.

Vsak športnik, ki mu uspe priti med svetovno elito, je temu cilju posvetil svoje življenje. Seveda je bil vsakemu športniku na začetku to užitek, vendar se je kasneje vse spremenilo v “štancanje”. Neskončno treniranja, odrekanja življenju in predvsem volje je potrebno, da nekomu uspe priti med svetovno elito.

Vendar Slovenci smo “čuden” narod. Če naši športniki uspevajo, potem smo na njih ponosni. Ko jim ne gre, vemo točno kaj delajo narobe in zakaj jim ne uspeva. Če bi “kavč komentatorji” bili trenerji, bi nastal velik problem. Vsi naši športniki bi imeli zlate medalje iz vseh tekmovanj. In Slovenija bi samo praznovala. No, kruta realnost je malce drugačna. Namreč veliko faktorje vpliva na športnika v odločilnem trenutku in ko se vse stvari “poklopijo”, pridejo tudi medalje. Pričakovati same odlične rezultate je pač nemogoče. In poskusimo spoštovati športnike za to kar so in za to kar počnejo. Tudi če ne zmagujejo.

Tina je odlična športnica in njena samostojna pot je bila njena izbira, ki se je pokazala za odlično. Če se bo odločila za nastopanje pod drugo zastavo, smo lahko nanjo ponosni, ker je naredila veliko za naše ostale smučarke in tudi za promocijo Slovenije. In nikar je ne pribijajmo na križ še preden se odloči za takšno, ali drugačno potezo. Namreč to je njeno življenje in prav je, da sama odloča o njem!

“Kavč komentatorjem” pa svetujem, da se enkrat spravijo v športno opremo in gredo poskusiti šport za katerega strokovnjaki so v varnem zavetju kavča. Včasih je realnost precej bolj kruta, kot pa izgleda preko TV ekrana. Ampak to je verjetno že povsem nepomembno, kajne?!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Tokrat ni fotografij, ker sem bil na smučeh, je pa video smučanja na Ostruščici. In ja, tudi iPhone lahko posname video (o kvaliteti sicer ne bi) in upam, da mi bo nekoč Cyb3r posodil svojo Contour HD kamero, s katero bi bil ta posnetek veliko boljši!

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš

Smučišče Marela, kjer sem v mladosti, ko sem treniral smučanje, preživel skoraj toliko časa kot v šoli. Namreč zime so bile polne snega in vsak dan po šoli, okoli 13. ure smo odšli trenirat med količke na Marelo. In zvečer, ko je bilo že vse temno, smo prišli domov.

Takrat so bili časi precej drugačni – starši so mi lahko letno kupili štiri pare smuči, plačevali smučarske karte, me spremljali na tekme in mi omogočili treniranje športa, ki je v sedanjih časih “prestižen” – glede na cene kart in opreme.

Spomini so še kako živi. Sendviči, čaj in zmrznjeni prsti so mi šli danes po mislih, ko sem se prvič spustil po smučišču. Naravni sneg je idiličen za moji koleni in tudi sedaj, ko sem doma ne čutim nobene bolečine. Jeap, pozna se razlika, če “delaš” med smučanjem na ledu, ali pa če smučaš po mehkem snegu, kjer izkoriščaš karving smučke in tehniko.

Klik na fotografijo

Visit had blog for original content of this post! Copyright by had - read this.Kratki Url - AppleDay - SloPr - Roni Kordiš