Po 500 kilometrih avtocest, mi je vceraj prav prijal sprehod po Volcjem potoku in presenecenje nad urejenostjo in stevilom obiskovalcev. Ker je park cudovit in velik, se le to ni prevec poznalo, ampak avtomobili so bili parkirani prakticno povsod, kjer se je parkirati dalo. In vstopnina 1300 sit, ki se mi je zdela na zacetku precej visoka, je bila vredna vsakega tolarja. Kajti tako, kot se pa spocijes ob pogledu na te precudovite roze in okolje, je vredno veliko vecje cene. Tako, da ce se kdo ne ve, kaj bi pocel ta teden, naj se odpelje in uziva v naravi in cudovitih barvah. Ma ne, niso cudovite barve, precudovite so
Iiiii,kako lepo! skor bi sreču mojo m’tko,hehe.
Jest pa že ceu teden doma bijem bitko s civilizacijo
bacilov v svojem grlu! Zuni pa tko lepe rožce…pojejo
“Pridi, dala ti bom cveeet!”
prav res je vse kar si povedal. tudi jaz sem bila takrat tam. mogoče sva se pa celo srečala :)
ma kaj lepo.. bilo je prekrasno :) po italiji je prav posteno sedlo tole med rozicami :)
mala21: drugic pa moras vpit roni, pa se bom oglasil :)
če se že ne boš ti oglasil, bo pa moj pes pritekel k meni, če mu bo slučajno zapasalo in me bo ubogal :)
Skratka, pločevine je blo tolk, da bi
se lahk vidva spoznala z žvižganjem une: “hej,mala,hej,hej,
hočeš ljubezen v avtu…” hehe:)))
:evil: psa ima z imenom roni :)
Vuf,vuf!!! Grrrrrooon!
vidim da je še vedno isti, kot na mojih starih diasih =)