Brezdomcki IV

In tokrat zadnjic o njih. Zjutraj odprem vrata, da preverim stanje, ce so vsi v gnezdu, ce imajo dovolj vode v bazencku in ce so sladko spali. In presenecenje. En lezi na tleh med rozicami, drug v travniku, tretji na lubju, en pa je se vedno v gnezdu. Resevalec se prebudi v meni in misel na macka, kako bi pojedel pticke mi predrami mozgane. Ujamem prvega, ga nesem v gnezdo in ze iscem drugega in tretjega. V minuti je spet vse pod kontrolo, ko kar naenkrat prileti nekaj mimo mene. Matr eva, pa saj ne more biti res. Moji brezdomcki znajo sami leteti, sicer jim se ne gre najboljse, ampak se trudijo, da se ne poskodujejo prevec.
S tezkim srcem se odlocim, da jih ne bom vec reseval in dajal v gnezdece, ce pa so odrasli in pripravljeni na svet zunaj gnezdece in materinega zavetja. Tezko pozrem slino, ko jih verjetno se zadnjic gledam pred seboj in se zamislim, kako hitro so se rodili, odrasli in odleteli.
Drzim jim pesti in jim zelim veliko varnih in lepih dni in veliko zuzkov, ki jih bodo pohrustali!