Stara mesta imajo svojo duso. In rad jih imam, ko se sprehajam po njih in cutim njihovo toplino in prijaznost. Moti me, da jih imajo tudi drugi turisti radi in da jih obiskujejo. Meni bi bilo lepse, ce bi bila ta mesta samo moja. Recimo Piran. Cudovito mestece, vendar cez poletje poln trum turistov, ki mu spreminjajo utrip in ga ubijajo. Jemljejo mu pecat starosti. Cez zimo je obratno. Prazno mesto, ki kar samo klice vase in te obda s svojo starostjo in energijo.
Na poti proti morju, sva iz Huma zavila proti Rovinju. Vreme je bilo ravno prav oblacno, da se nama ni mudilo kopanju naproti, ampak sva rajsi uzivala ob pogledu na colnicke in avtohtone prebivalce Rovinja, ki kljubujejo casu. Sprehod po ozkih ulicah, je bil zame naporen, kajti odmikanje turistom in vozickom in otrokom mi ni ravno v uzitek, ko si ogledujem arhitekturo. Ampak pogled na cudovita stopnisca je pregnal jezo. In igranje otrok v mestnem vodnjaku, me je spomnilo na otrostva in pocitnice, ki sem jih prezivljal s starsi. Same hise so zanimivih barv, precej so me spominjale na hise v Riminiju. Sprehod ob obali je bil precej manj naporen, kot pa med ulicami.
In za ovinkom se je skrivala lepotica , cesa taksnega se nisem videl. Ljudje so stali in jo opazovali, ce se bo premaknila. Verjetno ljudje, ki si jo lahko privoscijo morajo biti zelo premozni in verjetno je to res uzitek. Jaz pa sem si predstavljal, kaj bi jaz naredil z njo.
Se vzpon do cerkve na vrhu Rovinja, ki je zanimiva, ampak moja noga ne bi niti v sanjah zakoracila vanjo.
Rovinj je cudovit kraj, vendar ce opazujes, potem opazis tudi taksne stvari, ki pa ne morejo biti v ponos biseru Jadranske obale.

One Response to Rovinj

  1. […] zimske dneve v februarju, ko si ob morju, tokrat je bila destinacija Rovinj, cel dan v kratkih rokavih. In ko lahko kadiš cigaro na 16 stopinjah – kar sem že skoraj […]

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.