Ko blogi dobijo podobe

Zgodilo se je. Organizatorja David in njegova “desna roka”, “tajnica”, “govornik” in “mislec” v enem, Cookie sta odlično speljala letošnji siblogsMeetV4 in si.blogs06.awards.
Na tem mestu sledijo čestitke zmagovalcem v vseh kategorijah, tudi tistima, ki so jima bile podeljene naknadno, vendar sta si jih zaslužila. Ula za “penetracijo” leta, oz. za newcomerja leta in LiLoLe, ki je dokazal, da blogov ne piše samo “brezdelna”, “zdolgočasena” mladina, kot bi si lahko kdo predstavljal, ampak tudi doktorji, ki blog uporabljajo za ohranjanje kontaktov med študenti, prijatelji in družino. Prav tako čestitke tudi ostalim, ki se niso pojavili na prireditvi! Smo si razdelili denarne nagrade in spili šampanjec, ki vam je bil namenjen.
In sedaj pride razmišljanje. No, saj vem, ni nobene potrebe po tem, pa vseeno sledi. Blogi, ki so sicer povsem ekshibicionistična dejanja posameznikov, ki svoje veleume dajemo na ogled širni javnosti, ki jih med iskanjem raznih bizarnih besed, najde na Googlu, imajo svoje pisce. Ob prebiranju posameznega bloga, si sam ustvariš podobo, kakšen naj bi bil človek za besedami. Kakšen je njegov način razmišljanja, obnašanja in v določenih primerih si celo ustvariš njegovo zunanjo podobo, ki pa se lahko razlikuje od dejanske. In potem pride siblogsMeetV4, kjer blogi dobijo podobe. Kjer se podrejo iluzije ali pričakovanja, kjer se odstrejo zavese. Pogled v oči in beseda, ki da besedo, spremeni pogled na osebo, ki je zadaj za blogom. In začnejo se pogovori, ki nimajo veze z blogi. Kot bi človeka poznal že vrsto let in tudi “sramežljivci”, oz. tisti, ki mislijo da to so, so v trenutku brez treme. Priznam, presenečen sem bil nad samo udeležbo, 27 blogerjev na kupu ni malo in v mislih smo imeli že naslednje srečanje “blog odvisnikov”. Bo Cankarjev dom dovolj velik ob tem pojavu novih in novih blogov, ki smo jim priča vsakodnevno?
Medijsko je bil dogodek bolj pokrit, kot vsaka tiskovka. Novinar Mladine, ki je bil po mojem mnenju kar presenečen nad “blog sekto” in trije fotografi Urban, Brumec in Borut na enem mestu, je več kot preveč za tak dogodek. Sam nisem fotografiral, sem se rajši posvetil pogovoru s Tamaro, Katko, Ulo, BeeBee in bežečim norcem in blogerko z najlepšimi nogavicami na srečanju, Bojano.
Vse, ki jih nisem omenil, prosim za odpuščanje :evil: ampak dejansko bi morali nositi “tage”, da bi bilo vse skupaj lažje.
Skoraj bi pozabil, imeli smo tudi predstavnike “manjšin” v Sloveniji, ki pa so me povsem presenetili s svojim znanjen slovenskega jezika, Carlitos, ki prihaja iz Argentine in seveda Michael, ki je z blogom ponesel Slovenijo v svet.
Na koncu pa seveda tudi zahvala za odlično torto Bayi, čeprav je ni sama spekla, ampak vseeno je bila odlična, ki je tako presenetila Cookija za njegov rojstni dan! Happy Birthday by M. Monroe!

Prvi fotoutrinek je dal Urban na net že direktno iz prizorišča. Ostalo pa verjetno tekom dneva.