Čas, ko se blogerji nismo ukvarjali drug z drugim, ampak smo pisali. Pisali o stvareh, katere so bile zanimive, o katerih smo razmišljali, imeli svoje mnenje, ali pa so se nam samo dogajale. Bilo je mirno in bilo je prijetno sobivanje z ostalimi blogerji. Komentarjev je bilo malo, pa vendar ni bilo podtikovanj, brisanj in spreminjan vsebine. Ni bilo posebnežev, ki bi radi na vsak način spremenili svet, ampak so bile ideje, kako spremeniti mnenje Slovencev o blogih in njihovi verodostojnosti. Bile so ideje povezovanja vrtičkov in sodelovanja.
In prijetno je spoznavati zanimive ljudi, ki so uspešni vsak na svojem področju ustvarjanja. V teh, skoraj dveh letih pisanja bloga, sem spoznal zelo veliko blogerjev in vsak od njih mi je dal veliko novih idej, izhodišč in pa predvsem pozitivizma do življenja. Z nekaterimi sodelujem na različnih področjih, z drugimi se dobim na pijači, s tretjimi sem v kontaktu preko mailov. Vsi ti pisci blogov imajo nekaj skupnega. V imaginarnosti (virtualnosti) se ne pretvarjajo, ampak so enaki, kot so v realnosti. Imajo življenja, nekateri bolj, drugi malce manj urejena, vendar stojijo za vsako besedo, ki jo izrečejo in ki jo napišejo. Živijo življenje in jim blog ne predstavlja drugega kot zabavo in užitek.
Razumem, da sedaj, ko je blog hype, ko se vsak dan odpre kup novih blogov, se stvari spreminjajo. Vsak si želi postati najboljši, vsak si želi postati “opinion maker” in s takšnimi ali drugačnimi potezami spreminjati stvari, opozoriti nase in imeti korist od vsega tega. Vendar se je potrebno prej vprašati, če se kdo strinja s takšnimi idejami, kajti blogosfera ni last samo ene osebe, ampak vseh nas, ki jo tvorimo s svojim pisanjem. Nekateri dalj, drugi manj časa.
Ko se začnejo pojavljati vprašanja o etičnem kodeksu, se začnejo prepiri. Par blogerjev na eni strani, ki zagovarjajo kodeks proti vsem ostalim, ki se pač s samo idejo ne strinjamo.
Pa vendar ni poanta tega posta v kodeksu, ampak v sami ideji blogosfere. O interakciji med pisci, o medsebojni pomoči, o sodelovanju na različnih področjih.
Sam imam o naši blogosferi idilično mnenje. Toliko različnih profilov ljudi, ki jo skupaj tvorimo, pomeni neskončno znanja, izkušenj in pa predvsem idej. V medsebojnem povezovanju lahko najdemo sinergijo in naredimo še veliko več, kot pa si sami predstavljamo. Utopično mogoče, vendar sem si jaz blogosfero vedno predstavljaj kot nekakšen CRM, ki bi lahko bil portal znanja iz vseh možnih področij, kot najmočnejšo “firmo” na naših tleh. Vendar s prepiri ne bomo uspeli!
Sam sem že parkrat prosil za pomoč ostale blogerje. In nazadnje, ko sem iskal logotip, sem dobil toliko dobih idej, da se ne morem odločiti za samo eno rešitev. Presenečen nad odzivom, sem se začel zavedati, da so blogerji in bralci blogov ljudje, ki radi priskočijo na pomoč. In ideja, da sem v ljudeh vzbudil kreativnost mi je precej spremenila pogled na stvari. Najbolj sem bil presenečen nad tistimi, ki so mi poslali svoje predloge na mail, kajti niso iz “foha kreativcev”, pa vendar so se potrudili in mi priskočili na pomoč. Vložili so svoj trud in čas in so nekaj naredili. Namesto, da bi obračali moje besede, so prešli na dejanja.
In ravno to je blogosfera, ki sem jo imel nekoč, že dolgo nazaj, imel v mislih. Če bi si med seboj, namesto, da si mečemo polena pod noge, pomagali, bi nam vsem bilo veliko lažje in sobivanje bi bilo prijetnejše.
Upam, da bo kdo razmislil o tej ideji in da se končajo “blogerske vojne”, ki se sedaj dogajajo!
p.s.: če kdo potrebuje kakšno pomoč in je le to v moji moči, naj jo naslovi name! (sekanje drv, zadovoljevanje žene, čuvanje otrok in podobni primeri odpadejo)
Had, zakaj tvoj feed ne vsebuje celotne vsebine ampak samo povzetek?
vojna je le znak napredka, tko kot povsod drugje. ti sam furaj svoje!
ce si pa premislis glede varstva otrok, se mi pa javi prosim ;-)
@david: wordpress.. caki.. spremenim :) For each article, show: Full text Summary (seveda imel vkljucen summary) :(
hvala!
@eka: hmm.. mogoce bom kmalu iz kaktusa presel na ribo in takrat bom dovolj sposoben :)
Had, zadel si v bistvo vsega. No ravno danes sem tudi sam dobil eno odštekano idejo, z imenom: “Mikice za blogerje”
Na tak način bi se lahko pokazali tudi v našem vsakdanjiku in vsak ki bi nas bi videl na ulci z to mikico, bi vedu zakaj se gre.
Kaj praviš?
vsecna ideja.. sem za!!!
@had: Bravo. Sem bil prepričan, da to počneš zaradi večjega obiska – zdaj jih boš imel nekaj manj, ker večinoma ne bom zapuščal bralnika, kot te bom bral. Seveda se ne bi sprijaznil s tvojim odgovorim, ampak bi te poskušal prepričati, da je to bedarija. Pa si me zelo pozitivno zavrknil. ;) Thumbs up!
Hmm – če bo dovolj interesentov, bom naredil en custom page in notri pripopal moje in vaše predloge dizajnov in seveda podal neprofitne cene mikic (Seveda bom poiskal tiskarja, ki ponuja dobro ceno in tudi dobro kvaliteto.).
Had tebe in ostale blogerje in blogerke pa poprosim, da razširite besedo :)
@david: ko si mi napisal, sem se takoj spomnil, da sem se kaksno leto in pol nazaj igral s tem, ker je imel jonas se na rozini nekaj podobnega :) in mi je bilo vsec.. in pozabil.. ce me ne bi spomnil, se ne bi spomnil :)
p.s.: kdaj prides v kiberpipo na pir :) pa na predavanje ORM :) ta teden :)
@tomaz: bom razsiril besedo.. ideja se mi zdi odlicna!
Tega tedna je konec. Na pivo pa pridem vedno, ko kdo povabi. ;) Kaj je ORM?
Update: A, našel. Misliš TA orm… :)))
Večinoma se zelo strinjam z napisanim ampak ravno to, da se dnevno odpre precej novih blogov in se dnevno zbere precej novih idej, zapisov in razmišljanj, je lahko že samo po sebi lahko povod za “vojno”. Druga stvar je pa stil oz. vidik pisanja – nekateri se trudijo pisati o rečeh čimbolj objektivno in podprto z argumenti, drugi le sproščajo svojo jezo, tretji blogi so bolj provokativno obarvani, ipd. ipd,
100 ljudi, 100 čudi in slej ali prej nekdo komu (četudi ne namenoma) stopi na žulj…
“p.s.: če kdo potrebuje kakšno pomoč in je le to v moji moči, naj jo naslovi name! (…, zadovoljevanje žene, … in podobni primeri odpadejo) ” >>>>> to pomeni, da ti zadovoljevanje žensk gre slabo od rok ? :P
TO! To!
Ne se sekirat, to doleti malodane vsako tako stvar. Nekdaj je tudi IRC bil prav fajn. Vse je fajn, dokler ne postane razširjeno in tržno zanimivo. Takrat postane leglo spama in nekvalitete. Takrat nekaj postane dostopno nedoraslim otrokom in umskim bolnikom. Predvsem slednji so nevarni in takih sem v blogosferi zasledil že kar nekaj. Med seboj imajo skupnih kar nekaj osebnostnih lastnosti, tako da definitivno to so umsko motene osebe in hvala bogu so v manjšini, tako da kar brez skrbi.
HAD, sori ker zlorabljamo tvoj blog – tale mesiÄ‘ pošiljamo “gospe” dajani, ker v svojem svinjaku cenzurira vse živo.
DAJANA
Tvoji neprostovoljni sovražniki in žrtve tvojega intrigantstva smo se povezali in bomo v kratkem lanirali lep blogec s tvojimi svinjarijami.
Potem boš lahko še bolj obširno pisala o etiki.
poglavja:
-fizične grožnje blogerjem (po mailu)
-posredovanje osebnih mailov tretjim osebam
-objavljanje vsebine zasebnih korespondenc na spletu
-izsiljevanje in objavljanje osebnih imen&priimkov blogerjev
-brutalne žlitve, podtikanja in insinuacije
Kolektivni spletni spomin je daljši kot si misliš.
Malo lagiram, ampak vseeno ..
bravo! zelo lepo napisano
Me je kot “outsiderja” že večkrat prijelo, da bi pisala na to temo, pa nekako ni bilo pravih besed. Skratka :prstgor: ;)
p.s. offtopic nasvet – delaj konkretne odstavke pri pisanju. Je veliko lažje brati, če post vsebuje večjo količino teksta.