Mineva štiri mesece od prve blogerske krvodajalske akcije, ki je bila zelo uspešna! Udeleženi in krivi smo bili: Zloba, Piskec, Chef, Mitja, Rok in Tjaša in predstavniki vest.si – šefica Nina, Katja in Marko.
Tokrat pričakujem veliko večjo udeležbo :)
Za 2. blogersko krvodajalsko akcijo predlagam četrtek, 10. januarja 2008, ob 16. uri, pred Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino!
Se mi pridružiš na krvodajalski akciji? Mi pomagaš obvestiti o akciji tudi ostale blogerje? In seveda dobrodošli tudi vsi ostali, ki berete bloge, ali ste po nekem čudnem naključju prišli sem in bi radi sodelovali v krvodajalski akciji!
hvala!
Prvo sem zamudil. Druge ne bom!
Hm… misliš, da bodo ljudje že v primerni popraznični kondiciji? :-) Od mojega zadnjega puščanja krvi še ni preteklo dovolj časa, da bi se vam lahko pridružila, z veseljem pa naslednjič.
Nazadnje sem bil 15. 11. tega leta, kar pomeni, da 10. januarja na žlost ne bo šlo.
morm it sicer pogledat sam se mi zdi da 10.1. že lahko dam… še javim ;)
Uf, žl ne bo šlo – sem ravno včeraj podaril svojih 4,5 dcl krvi…
Jaz bom tam!
Mogoče pa pridem.
Å tej me zraven, jasno;)
Pridem, jasno. Krvi mi vedno ostaja;)
Do takrat bodo/bomo že vsi alko and drugs free? :-)
Ne vem, če bom alko free takrat ;)
Ja. Čas je. Se že počutim nekam polnega. Kri bo spet tekla!!
mah jest se zdravnikov bojim, ker potem vedno kaj najdejo, kar ne obstaja… :D
bruhko, izjavit da se počutiš polnega… te lahko pošljemo samo srat na wc :-)
p.s.: long time no see
Bemti Had, zbriši en komentar (dva sta zato, ker nisem takoj pogruntala, da me meče v spam). Zdaj izgleda, kot da imam vsaj deset litrov krvi odveč:)
pridem! ;)
Pridem tudi jaz, čeprav moram povedati, da si še nikoli nisem dala puščati krvi. Se malce bojim igel, pa še s tisto grožnjo, da moram potem klobaso jesti, me vedno odvrnejo. Me bo moral en za roko držti pa kakšno rebrce čokolade zame namesto klobase! ;)
Zelo dobra poteza Had! Pridružila bi se vam, pa ne morem, ker sem pred leti nevede (pri operaciji, zaradi transfuzije!)dobila neko specifično krvno “motnjo”, povezano z antigeni na ovojnicah eritrocitov, mah, komplicirano. Skratka, pred tem bila krvodajalka, tudi na klic, ker imam najredkejšo krvno skupino. Zdaj se lahko samo še upadam s tem, kako še sodelovati, a ne neposredno … Zelo humana poteza, neposredna pomoč in velika solidarnost. Pa malica je zelo okusna. Tistim, ki vas je strah, a bi vseeno radi šli: na zavodu za transfuzijsko medicino so vsi zelo prijazni, znajo ravnati z začetniki, ne se bat, naj humanost premaga bojazen. Občutek po – 4,5 dcl je neprimerljivo dober!
Super! Jaz sem za, samo daj spomni nas en teden prej da ne pozabimo.