Velikokrat sem sanjal da padam. Da letim. Da razširim roke in krožim. V sanjah povsem nenadzorovano, kar je zame precej nemogoče. In vedno ko sem padal, sem se zbudil pred pristankom.
Če bi verjel v reinkarnacijo, bi želel biti v naslednjem življenju orel. Strah me je letenja, strah me je višine, vendar je svet iz višje perspektive povsem drugačen. Preprost in lep.
V Ljubljani se zapirajo trgovine in ljudje jih objokujejo na družbenih omrežjih
Vsakič, ko se v Ljubljani zapre kakšna trgovina, se na družbenih omrežjih zgodi skoraj identičen scenarij. Ljudje so…




vidiš, danes galebi na morju, jutri štorklje prek mürerja, jaz pa danes golobi iz enega pločnika na Miklošičevi, jutri pa iz drugega. To je ta rarlika v kilometrih ;)
Jaz pa dostikrat sanjam, da lebdim. Ideja o reinkarnaciji se mi pa zdaj po novem dopade.
Malo sem hitela. Popravek: razlika