• 2 min. branja

Park prirode Bikovo leži nad Makarsko. In oblačno vreme je kot nalašč za vzpon na Sv. Jure, ki leži 1762 metrov nad Makarsko. Zavedati se je potrebno, da so zgoraj razmere precej drugačne, kot so spodaj.
Cesta je ozka, za srečanje nasproti vozečega avtomobila se je potrebno umakniti, močno vijugasta, v določenih ovinkih je potrebno, kljub majhnemu vozilu, popravljati smer in pogled na prepad, ki je vsepovsod, je hudičevo strašljiv.

Sploh za človeka, ki ima strah pred višino. Ki je rajši na trdnih tleh, kot pa visoko nad oblaki. Ampak včasih mora moški narediti, kar mora moški narediti. Vožnja v koloni (na srečo) do vrha Sv. Jure je trajala več kot 45 minut. Pogled na meglo in oblake, ki so bili čedalje bližje in čedalje bolj gosti je bil prav zanimiv. In če sem spodaj v Makarski bil v kratkih rokavih, me je z vsakim metrom malce bolj zeblo. Prehod iz temperature 20 stopinj na 3 stopinje, je bil precejšen šok.

Jezen, ker ni bilo nobene vidljivosti, sicer bi lahko naredil več kot odlične panoramske fotografije, sem rajši razmišljal, kako bom pripeljal po spolzki (samo snega je manjkalo) cesti zopet nazaj v dolino. Ko sem zagledal prvega tujca, ki se je vsedel v avto, sem se pognal za njim. In mu sledil. Tako je bilo vse skupaj precej lažje in precej manj naporno. Kajti vozila, ki smo jih srečali so se nam morala odmikati. In verjemite mi, da se ni lahko umikati, če se nimaš kam in če vidiš malce več kot kakšen meter pred in za seboj.

Ampak občutek, ko si na morju, ampak nad morjem 1762 metrov je fenomenalen in vreden mojega strahu pred višino!