Poguglaj, copy, paste, uporabi. Nekako tako poteka večina “procesov” v današnjem sodobnem času.
Osnovnošolci uporabljajo metodo copy paste pri svojih nalogah in obveznem branju, srednješolci pri seminarskih nalogah, študentje pri diplomah in vsem ostalem, kar morajo raziskati in sami narediti zaključke.
Ampak zakaj bi se kdorkoli trudil s tem, ko pa je večina stvari že nekje napisanih in objavljenih. In preprosta funkcija copy paste vse to reši. Malce preobrneš tekste in se pod njih podpišeš.
Tokrat ne bom “težil” o avtorskih pravicah na internetu, ampak bom poskusil razmišljati o kreativnosti, ki nam jo po eni strani nudi internet in barierah, ki nam jih povzroča.
Zaradi interneta je naš svet postal hitrejši in vse stvari so bolj ali manj na dosegu rok – vreme v Avstraliji, živali na Madagaskarju, ljudje v Indiji.
Včasih je bilo za takšne stvari potrebno iskati knjige in brati iz njih, sedaj s klikom na www.google.com dobimo to servirano na ekranu. In ker nam nikoli ni dovolj en vir, nam jih Google ponudi skoraj neskončno. Dogodki se nam dogajajo v realnem času, čeprav so kilometre oddaljeni.
Vse stvari so sedaj tukaj, okoli nas, samo če jih znamo poiskati in če jih znamo izkoristiti. In ko enkrat odkriješ svet interneta, ugotoviš, da je kot živ pesek. Bolj kot ga odkrivaš, globje greš – nič negativnega, vendar težko je najti izhod.
Vendar večina ljudi vseeno še ne zna iskati informacij na googlu in jim le to dela precej velike probleme. Ampak tudi to ni tema tega zapisa.
Copy Paste generacija, kateri pripadam tudi sam je zelo preprosta. Ko pride pogovor do točke, ko se nikomur ne sanja odgovor, pride na pomoč telefon in google. In odgovor je na dlani. Torej sem se naučil nečesa novega. In zato sem porabil veliko manj časa, kot če bi moral iskati odgovore v knjižnicah, čeprav je vonj po starih knjigah na zaprašenih omarah nekaj, kar je meni osebno, čudovito.
Ampak sedaj drug primer. Srednješolec piše seminarsko nalogo, kjer bi moral sam narediti raziskavo, ampak ker to že obstaja na netu, se loti tega problema na precej bolj preprost način. Uporabi Copy Paste in se pod izdelek podpiše. Če je vsaj malce iznajdljiv, potem si vsaj prebere tekst in popravi kakšno napako, ki se prenaša že par let z istim tekstom. In ko pride v šolo, verjetno precej hitro ugotovi, da ni on edini, ki je tako “iznajdljiv”, ampak to metodo uporablja večina njegovih sošolcev.
Namreč točno to sem doživel na faksu, ko sem moral prevajati določene tekste, ki so bili predpogoj za ustni del izpita. Ko sem se s sošolci pogovarjal o prevodih, so mi vsi povedali isti URL in ko sem videl njihove prevode, sem se zasmejal. Tudi fonti so bili enaki, ne samo prevodi. In potem so bili presenečeni, ker niso prišli do ustnega izpita.
In drug primer so “množični mediji” in novinarji, ki svoje informacije iščejo po netu, jih prevedejo na pol in objavijo. Članki so povsem nesmiselni, kar pa “avtorja” niti ne zanima več, kajti on je svoje delo opravil. Čedalje več “multimedijskih” portalov ima vključene videoposnetke iz YouTuba, fotografije iz raznih strani, ki za taiste fotografije plačujejo precejšnje zneske, vendar nekaterih to ne moti, saj je vse na internetu. In Copy Paste to vse elegantno reši!
Ampak nazaj k temi. Internet nam daje veliko, vendar nas velikokrat omejuje, ko namesto da bi samo razmišljali, oz. naredili nečesar po svoje, rajši uporabimo že preiskušeno metodo, ki jo najdemo in jo malce drugače zapakiramo. In da ne bo pomote. Tudi to je lahko povsem kreativno delo, vendar ob tem vseeno ne vložimo sebe v sam končni izdelek, ampak najdemo bližnjico do zaključka in nam ostane več časa za čas preživet na internetu, ko pa se naučimo kaj drugega.
Začaran svet, ki pa ga vsak izkoristi kot sam želi. In za tale zapis nisem niti enkrat poguglal ali karkoli skopiral. Ali je to kreativno ali ne, pa naj vsak sam presodi. V končni fazi je ta zapis moje osebno mnenje, ki pa je lahko povsem napačno in povsem drugačno od mnenja bralca, ki je prebral zapis do tule! Se motim?
Pomoje, da smo vsi “resni blogerji” pripadniki podgeneracije “Copy Paste Double check Improve”, medtem, ko večini populacije to še manjka…ampak grejo za nami, kot ena ogromna horda :D
Dokaz prepada med generacijami (trije dogodki):
1: Gospa cca 45, mi vztrajno zatrjuje, da ne ve, kaj pomeni kopipejst in da njej vse na računalniku naredi sin. p.s. Ona (ne on) uči na srednji šoli.
2: Jaz sem cca 40 in čeprav ne mižim, ko kaj iščem na internetu ne dobim Tistega ampak neke obrobne informacije in se vrtim v krogu. Zadnjič sem iskala trgovino z volno, hotela sem osnovne kataloge s ceno in nisem našla NIČ. Sami neuporabni podatki z !!zemljevidi.
3: Nek program mi ne dela in zgubim 4 ure. Potem govorim z cca 20 let mlajšim (mulcem) in mi strese iz rokava.
p.s. Nisem totalno glupa, glede na druge kriterije, vključno z matematiko, a ne vem, mogoče bi mi ta stari morali več ??
p.s. Se priporočam, Had, če mi boš kdaj kaj poiskal. Hvala.
Ker se je postiti v tem času zelo popularno, lahko predlagamo, da je sreda Post kopiraj in prilepi ali pa Post iskalnikov :-)
@tanja: ravno to, kar ste napisali, oz. te bom kar tikal, kar si napisala, sem imel v mislih.. iskanje informacij ni tako preprosto, pravzaprav je v poplavi vsega sranja zelo tezko in zelo pocasno..
ampak obstaja nekaj osnovnih stvari, ki jih sam upostevam in delujejo..
ce iscem osebe v sloveniji in hocem konkretne informacije potem uporabim najprej http://www.najdi.si
ce hocem o osebah kaj vec podatkov uporabim http://www.google.si ampak dobim cel kup balasta
in v koncni fazi uporabim se http://www.pipl.com
ce iscem karkoli drugega uporabljam izkljucno http://www.google.com kjer pa zelo natancno specificiram iskan pojem.. recimo v primeru trgovine z volno bi jaz vpisal v iskalnik “prodajalna volne” in prvi zadetek bi kar ustrezal.. ampak je res, da je to precej specificen produkt..
torej, ce bos kdarkoli potrebovala kaj za poguglati :) samo sporoci :)
@had isti princip iskanja imam tudi jaz in je 99% učinkovit!
BTW
Je mogoče kdo že napisal kakšno knjigo o tem kako iskati po googlu?
posebej si pozabil omeniti, poleg šolarjev (OÅ , SÅ , študetni), še podjetnike…
C/P je efektivna zadeva, ko se ti mudi. Osebno za seminarkse preferiram svoje delo. Tako se vsaj kaj naučim in vem, da sem tista dva dneva porabil za nekaj koristnega, ne pa da sem preč vrgel 3 ure oblikovanja skopirane vsebine.
Å e nekaj je pri iskanju. Iskalniki se sicer izpopolnjujejo, a podjetja bolj skrivajo svoje produkte zaradi strahu pred kopiranjem s strani konkurence. Predstavitvene strani se mi zdijo tako bolj zbirka linkov in kontaktov, pred leti tako za “mojo volno” nisem imela problema videt nove niti, danes pa niti do starih katalogov ne prideš, strani s produkti so mnogokrat “v izdelavi”. Pa dostopanje kot uporabnik z geslom mi (ne) gre..
:) Če mi boš kaj pridno iskal, ti bom hitro spletla eno majo :)
in seveda da se tikamo, ne vikamo.
Se strinjam, da je C/P precej velik problem. Če se osredotočim samo na šolski sistem, bi morali tukaj učitelji, profesorji in drugi strokovni sodelavci pri poučevanju prepoznati takšne primere in jih ustrezno sankcionirati. In ne se sedaj izgovarjati, da so učitelji starejši, da ne znajo uporabljati računalnika, interneta itd. Ja kako hudiča pa potem lahko poučujejo, če učenci sodobne metode 100x bolje obvladajo od njih? Kako bo čez 10, 20 let, ko se bo vse še hitreje vrtelo in bo razvoj tehnologije in modernih metod še več!? Sam menim, da je že več kot 10 let, če ne 20, šolski sistem popolnoma zgrešen in neprilagojen trenutnim razmeram. Moral pa bi slediti trendom, obvezno. Tako bi se tudi učitelji morali prilagoditi in ne da uporabljajo 30 let stare metode poučevanja, preverjanja. Enako je pri testih, izpitih, kjer se dogaja druga zloraba: pametni telefoni, mini slušalke itd. Klasično prepisovanje je verjetno v zatonu, medtem ko “nove metode” v vzponu. Da ne bom predolg, skratka, izgovorov je lahko veliko, sam pa menim, da bi moral sistem onemogočit tovrstne zlorabe C/P, biti bolj prilagodljiv in slediti sodobnemu razvoju.