Marin Medak se je pred mesecem dni odpravil iz Savudrije (zaradi birokracije) s kajakom na pot do Zakintosa. Zanimiv način kako se da preživeti počitnice s samim seboj in uživati v stvareh, ki jih rad počneš!
Včeraj, po enaitridesetih dneh, je prišel na otok Zakintos!
Klik na fotografijo za celotno galerijo in intervju z Marinom Medakom
Če koga zanima kako se opravlja “potreba” v kajaku, kako se polni baterije in podobno
http://www.marinmedak.com/zakintos2010/1-faq-start-wc-milje-in-elektrika
Čestitam Marin in priznam, da nisem niti za trenutek pomislil, da ti ne bi uspelo! Si iz takšnega testa! Upam, da boš sedaj užival, si napolnil baterije, predvsem pa spočil utrujene roke, da o celjenju poškodb niti ne govorim!
Na svojem blogu http://www.marinmedak.com/ je včeraj zapisal:
Tisti, ki je rekel, da je smisel v potovanju samem in ne v koncu, sigurno ni imel v mislih enomesečnega veslanja. Veselim se konca, veselim se nedela in tega, da ne bom vsako jutro vstajal ob zori. Veselim se spočitih mišic in suhih oblačil!
Lepo je bilo, a še lepše bo :) .
Ob poplavi čestitk mi je kar toplo pri srcu, a upam, da niste vsi tako presenečeni nad tem, da sem dejansko prišel do Zakintosa :D . Pri meni ni bilo to nikoli pod vprašajem, le vprašanje časa. Za to pot sem premislil, se odločil in ni druge kot tudi to naredil.
Res je. Marin je pravi borec od prvega ter do zadnjega dne svojega avanturističnega potovanja. Srečno vrnitev ti želim. BRAVO MARIN! ;)
Jaz bi prej čestital stotinam mamk, ki vsako leto brez vsakršnega pompa v kontemplaciji s seboj romajo v Compostelo, prepešačijo daljšo pot in kumulativno splezajo više od Triglava…