Deljene zimske počitnice so bile predmet polemik par mesecev. Na eni strani žuganje s prstom turističnih delavcev, ki so obsojali potezo – združitev počitnic za vse šolarje v Sloveniji in grozili s pretirano gužvo, predvsem pa so poskušali z nekimi nenormalnimi številkami vzbuditi strah o škodi, ki bo nastala in povzročiti spremembo tega. Na drugi strani pa ministrstvo, katero se ni uklonilo in je zavračalo obtožbe turističnih delavcev, žičničarjev in vseh udeleženih v ta proces, ki so bili proti.

Tresla se je gora, rodila se je miš. To bi bil lahko najboljši komentar ob pogledu na naša smučišča prejšnji teden – nikjer nobene gužve, o kateri so govorili – pa tudi vsi Slovenci niso pobegnili na zimske počitnice v tujino. In če bi bile te počitnice razdeljene na dva dela, bi bilo še precej manj obiskovalcev na naših smučiščih.

In sedaj k pravemu problemu naših smučišč in turističnih delavcev, katerega sem se že dotaknil v zapisu – Slovenska smučišča in njihova dodana vrednost za smučarje in borderje:

Slovenska smučišča imajo med vikendi eno posebnost – prav prijetno poskrbijo za vse malce manj zahtevne smučarje, ki si s čakanjem v dolgih vrstah lahko odpočijejo utrujena kolena. Za malce bolj zahtevne smučarje pa to niti ni tako smešno, ampak prej ovira, ki jih prepriča v to, da gredo rajši na smučišča v Italiji, ali Avstrijo.


Vendar slovenska smučišča nimajo problema samo z gužvo in vrstami, definitivno pa imajo problem z dodano vrednostjo za smučarje, ki plačajo precej visoke zneske za karte – dnevna karta za odraslega – Krvavec 29,00 €, Rogla 29,00 €, Vogel 26,00 €, Cerkno 28,00 €, Kranjska gora 29,00 €, Mariborsko pohorje 29,50 €. Za ta denar smučarji dobijo v povprečju od 12 do 30 km smučišč?!? Vendar to je osnova – sneg, sedežnice, in pa proge. Kaj pa vse ostalo?

Kaj pogrešam na naših smučiščih. To, kar da smučišču dodano vrednost: večjo “kilometrino” prog, poligon za freestyle deskarje, možnost spusta in merjenja časa med količki na tekmovalni progi, merjenje hitrosti, vrtec za malčke….. Par stvari, ki jih prakticirajo v tujini in ki so vedno dobro sprejete.

Razlika med karto v tujini in pri nas je nekaj eurov (okoli 10) – odvisno od smučišča, vendar pri njih ne naletiš na čakanje v vrsti na sedežnico ki traja 30 in več minut in je kultura smučanja na malce drugačnem nivoju – seveda pa povsod obstajajo izjeme. Prav tako je odlična smuka na domačih smučiščih med tednom, ko ni gužve in se lahko nasmučaš brez čakanja v vrstah.

Jeap, to je razlika, ki privabi kupe smučarjev na smučišča in niso krive skupne počitnice za neuspehe turističnih delavcev. Ravno nasprotno – naj taisti ljudje spustijo cene in bodo imeli obiskovalce tudi sicer – kajti v tej situaciji v Sloveniji in za to kar ponujajo, so njihove cene krepko preveč navite!