Rim, Rome, Roma – glavno mesto Italije in zame do sedaj najbolj kaotično mesto za vožnjo z avtomobilom. Namreč dva milijona prebivalcev in “poseben režim” vožnje je potrebno vzeti v zakup, ko se z avtom odpraviš v Rim. Tole sedaj je bila moja druga avantura z avtom v Rimu – prvič, pred šestimi leti, ko še nisem tako dobro poznal njihovega načina vožnje in vozil previdno in kot po jajcih. Sedaj je bilo drugače – vanfanculo, hupa in gremo naprej. V bistvu se moraš privaditi njihovemu načinu vožnje, premikanja in vsega ostalega, ali pa se ne moreš premakniti nikamor.
V Rimu je več kot 350 cerkev, kar zame, ki sem precej precej proti tem zadevam predstavlja zelo zanimivo situacijo – cel kup stvari v cerkvah je vredno ogleda in potem se zgodi tudi to, da se mene sreča v cerkvi. Sicer pa je v Rimu toliko zanimivih stvari, da bi za vse potreboval vsaj teden dni časa – Colesseum, Pantheon, Piazza Navona, Piazza San Pietro, Piazza del Popolo, Galleria Borghese, Palatine Hill, Santa Maria Sopra Minerva, Trevi Fountain, Spanish Steps,… In še in še bi lahko našteval. Večina omenjenih lokacij ima vstopnino in že samo čakanje na karte in gužva, lahko vzamejo precej časa. Svetujem rezervacijo vstopnic preko spleta in potem lepo mimo vrste na ogled.
Najbolj zanimiva stvar, ki se nama je zgodila, poleg ene, ki ji bom namenil poseben zapis, je to, da sva srečala prijatelja iz Ljubljane Mijo in Gorana, blizu Tibernia Islanda – namreč naključje, da srečaš Slovenca v Rimu je sicer precej veliko, ampak da srečaš prijatelja, je to nekaj povsem drugega. In tako smo končali na vrhu hotela Raphael.
p.s.: Rim priporočam! Vendar si je treba vzeti čas, imeti dobre živce, predvsem pa je treba upoštevati, da so tukaj ljudje iz celega sveta in nekateri se obnašajo, kot bi bil cel svet njihov.
