Odgovor, zakaj smo ljudje razočarani, se meni osebno zdi povsem preprost. Ampak zaenkrat ga še ne bom delil z vami, saj bi šel rajši čez par primerov, ki bodo vse skupaj prikazali v malce drugačni luči. Verjetno je bil vsak od nas že kdaj v življenju razočaran in se je krepko sekiral zaradi tega? Razočaranj je več vrst, seveda bolijo najbolj tista, katerih nas je tudi sicer strah in ki se nas dotaknejo na osebnem nivoju. Da ne bo pomote, ne postajam noben “guru”, oz. svetovalec za te stvari, samo imam čas, ko sedim zunaj in gledam v nebo in razimšljam o tej stvari!

Začnem lahko s prvim razočaranjem in je v povezavi z ženskami. Verjetno smo vsi moški kdaj to že doživeli in bili jezni nase. Namreč z dotično osebo ženskega spola smo se dogovorili za zmenek, v svoji glavi vse skupaj do minute natančno planirali, potem pa se je zgodilo to, kar se ponavadi zgodi. Ženska je zamujala pol ure in posledično so vsi načrti padli v vodo. Večina tipov v takšnem primeru reagira precej predvidljivo, le redko pa znajo to situacijo obrniti sebi v prid in posledično iz nje izvleči najboljše. Seveda se taista stvar lahko zgodi tudi v obratni smeri, ko moški pač pozabi na “date”, ampak v večini primerov verjamem, da bolj velja prva varianta, kajne?

Druga vrsta pričakovanja, ki ga vsi bolj ali manj poznamo je povezan s službo. Dobimo projekt, na katerem delamo dolgo časa, mu posvečamo svoj prosti čas in se trudimo, da bi naredili maksimalno dobro. Trudimo se in se odrekamo stvarem, da bi se projekt zaključila popolno. In seveda, ko se projekt zaključi, ne dobimo pohvale, oz. nas nadrejeni ne nagradijo za vse odrekanje in naš prosti čas. Ta vrsta razočaranja je precej pogosta in precej boli, kajti izgubiš vero in zaupanje v svoje šefe, če le ti ne znajo pravilno nagraditi, oz. pohvaliti svoje delavce. V končni fazi nam lahko samo majhna beseda precej pomeni! Pravi šefi vedo, kako se tem rečem streže, zato so tudi uspešni.

Še tretja vrsta razočaranja, ki pa je ponavadi tudi najbolj neprijetna in ki najbolj boli. Prijatelju, ali prijateljici zaupamu osebne stvari in seveda ga/jo prosimo, naj jih obdrži zase, ker so dejansko stvari, ki se ne tičejo drugih. In ko čez par dni ugotovimo, da jih dotična oseba ni zadržala zase, oz. jih je širila naprej, smo razočarani in izgubimo zaupanje v takšno osebo. Ponavadi reagiramo tako, da se razburimo, ali pa se takšne osebe celo izogibamo. In verjetno se nam je že vsem kdaj zgodilo kaj podobnega?

Sedaj končno k odgovoru na vprašanje, zakaj smo ljudje razočarani? No, moj odgovor je preprost – ker imamo pričakovanja! Ker pričakujemo od ljudi stvari, ki jih ne morejo, ne znajo, ali pa nočejo narediti. In namesto, da bi to dejstvo upoštevali, se rajši počutimo izdane, oz. rajši pizdimo nad tem, kako so nas ljudje razočarali.

Z drugimi besedami – če ni pričakovanj, tudi ni razočaranja, kajne? Če pričakuješ, da ti bodo starši, ki imajo povprečno plačo kupili Ferrarija, potem boš verjetno razočaran. Če se zavedas tega, da nimajo toliko denarja, da bi ti kupili avto, pa ti ga vendar kupijo, potem si presenečen in vesel.

Moj nasvet je preprost – življenje brez pričakovanj je precej lepše, predvsem pa povzroči precej manj sivih las. Seveda je sedaj zelo na mestu vaše vprašanje – če nimaš pričakovanj, zakaj potem sploh živiš? Seveda imam pričakovanja, ampak predvsem takšna, kjer je vse odvisno od mene samega in posledično sem lahko razočaran sam nad seboj in ne nad nekom drugim, kar pa povsem spremeni pogled na celotno sliko!

Življenje je lahko zelo zelo preprosto, če si ga znamo preprosto urediti in če upoštevamo preprosto kmečko logiko. Če sem bil nekoč zagovornik teze – zakaj bi bilo življenje preprosto, če je lahko zakomplicirano, zadnja leto to tezo spreminjam. Jeap, ljudje odraščamo – nekateri prej, drugi kasneje!

One Response to Zakaj smo ljudje razočarani?

  1. Damjan says:

    Sablja, lep post, več takih.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.