• 2 min. branja

V življenju sem poskusil pokaditi dve cigareti – eno, ko sem bil star manj kot šest let, z dedkom (ne bom omenjal da mi je bilo slabo in da so se mi cigarete za vedno “zagravžale”) in eno, ko smo nekoč s kolegi sedeli v lokalu, ko je bilo kajenje še dovoljeno in so me sprovocirali. Sicer se me ponavadi težko sprovocira, ampak takrat sem bil v takšne razpoloženju. In ko sem prižgal cigareto, sem jo povlekel kot “joint”, več kot četrtino na enkrat in izpadlo je precej smešno vse skupaj. To je bilo od mojega kajenaja cigaret. Na tem mestu ne bom omenjal vseh cigaret, ki so bile del zrolanih žb-jev, ki sem jih skadil skozi fazo odraščanja.

Pred desetimi let sem odkril Mood’se – cigarilose, ki sem jih občasno kadil. In kasneje odkril različne cigare, ki so mi postale razvada ob posebnih priložnostih:

Nikoli nisem kadil redno, vedno samo kadar mi je prijalo. Zadnje čase, ko je bilo več stresa, sem opazil, da skadim veliko več cigarilosov kot ponavadi in da se niti ne počutim ok, ko je telo polno “nikotina”. Poleg tega je prišla zima, ko je kajenje zunaj nekaj precej neprijetnega. In ker se človek spreminja in spreminja tudi svoje navade, je padla odločitev – ne bom več kadil. Ker si ne postavljam daljnosežnih planov, niti se ne znam iti počasnega “odvajanja”, sem v tistem trenutku začel s to “kuro”. In danes še vedno vztrajam.

Telesna teža se mi ni povečala, imam precej več energije (vsaj tako se mi zdi), predvsem pa imam precej več časa, ki je bil prej namenjen kajenju. In kar je najboljše pri vsem skupaj – ne zmrzujem več zunaj, ampak če grem na pijačo, sem lahko nekje na toplem!

Takšne odločitve so precej preproste, le človek mora imeti dovolj volje, da se tega tudi res drži. Ponavadi je to najtežji del, ampak sam dejansko z odločitvami in spremembami nimam problemov. In ne, nobena stresna situacija v tem mesecu dni me ni privedla do tega, da bi si prižgal cigarilos.

Danes je odličen dan da tudi ti končaš kajenje, kajne?

img_0467