Še pomnite? Piano sistem je bil tista novost, ki bo rešila naše novinarstvo, medijskim hišam prinesla enormne zaslužke, bralcem kvalitetne vsebine, predvsem pa bomo vsi srečni in zadovoljni! Eden izmed protagonistov sistema je bil Marko Crnkovič, ki je sistem zagovarjal in verjel vanj. Sam sem bil od prvega trenutka skeptičen do sistema, saj ljudje v letu 2012 niso več neumni in si znajo sami poiskati informacije na internetu. Predvsem pa nismo pripravljeni plačevati za informacije od katerih nimamo nobenih koristi – recimo za večino informacij, ki jih ponujajo Slovenske Novice, ali pa kateri drugi medij, ki je vključen v sistem Piano.
Sam sem na temo Piano sistem parkrat pametoval:
- Piano uporabniška izkušnja – kaj mi je tega treba bilo?
- Piano – mesec dni kasneje
- Piano številke – Slovenia paywall sees 26.000€ revenue in first month
Ampak dejstvo je, da sistem Piano je pač takšen kot je! Da so se naši mediji odločili, da ga bodo začeli uporabljati, vendar niso bili pripravljeni spremeniti logike, pa je povsem njihova logika. Kot sem omenil že prej – ljudje nismo pripravljeni plačevati za informacije od katerih nimamo nobene koristi. Za trikrat prežvečene informacije prav tako ne. Ali pa za kolumne nekaterih piscev, ki ne povedo nikoli nič, ampak uporabljajo precej tujk – še manj. Problem sistema je, da se medijske hiše niso prilagodile situaciji. Da ni bilo točno določeno katere informacije se zaklepajo in način, kako se to počne – brez “teaserjev” je pač težko prodajati dobro vsebino!
Sedaj so javni tudi podatki za poslovanje podjetja PIANO MEDIA d.o.o. za let0 2012:
- Čisti prihodki od prodaje: 64.692 eurov
- Čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja: -68.155 eurov
Torej je naročnino (pavšalne ocene!) – če so vsi prihodki podjetja iz naslova naročnin (kar dvomim!) plačalo 13300 uporabnikov (4,89 eurov). Ker si Piano vzame 30%, je ostalo za ostale medije 45.284 eurov. V sistemu je devet založnikov – torej je vsak založnik prejel okoli 5000 eurov – znesku je treba odšteti še DDV..
Ne, Piano se ni obnesel in včeraj sem bil presenečen nad novico, da Delo uvaja s 1. avgustom svoj paywall (vir):
Družba Delo uvaja lastno plačljivo platformo – Sodelovanje s Pianom ocenjujejo kot dobro. Lastna platforma bo začela delovati s prvim avgustom.
Bralci portalov delo.si in slovenskenovice.si bodo do portalov dostopali kot doslej. Razširjene članke in poglobljene vsebine bo mogoče plačati z običajnimi plačilnimi sredstvi, ki se sicer uporabljajo za nakup preko spleta.
Z zagonom lastnega plačilnega sistema se končuje tudi promocijsko obdobje Premium dostopa do poglobljenih vsebin na portalih medijske hiše Delo.
Še mojih 5 centov na to temo. Uvedba paywalla ni tako preprosta, kot se mogoče sliši na prvi pogled. Tudi stroškovno ne. Investicija se ne bo povrnila tako hitro, kljub temu, da bodo zaprli Premium dostop, oz. bodo ponudili drugačne pakete. Sam sem skeptičen do tega, saj bi lahko v družbi Delo izhajali iz številk, ki so jih pridobili s pomočjo sistema Piano in ugotovili, da paywalli v Sloveniji so sicer možni, ampak da lahko od oglaševanja prejmejo več denarja – vendar ne od takšnega oglaševanja, kot se ga gredo v zadnjem času.
Delo naj razmisli še o nečem – v času recesije tole niso ravno nizki stroški za bralca Preko palca je tole ena povprečna plača letno. Koliko ljudi se bo v tem času še premislilo in prekinilo razmerje?
- mesečna naročnina na Delo – 31,14 eurov
- iPad izvod časopisa Delo ponedeljek – petek – Cena izvoda z DDV: 0.89 EUR
Sem mislil že končati tale zapis brez pametovanja, pa vendar ne morem iz svoje kože. Ljudje smo pripravljeni plačati kvalitetno vsebino – raziskovalne članke, poglobljene analize, predvsem pa informacije, od katerih imamo korist. V trenutni situaciji, oz. ob pregledu vsebin, ki so sedaj na voljo, sam ne vidim niti ene informacije, ki bi mi prinesla korist, oz. za katero bi bil pripravljen plačati – mogoče članke Lenarta J. Kučiča! Vse ostalo pač ni vredno plačila. In verjetno bomo čez leto dni slišali precej podobno zgodbo, kot je zgodba s sistemom Piano – super nam je šlo, vendar jo ukinjamo! Deja vu!
Zakaj se ti zdi, da je uvajanje paywalla stroškovno zahtevno? Lahko si sicer narediš tako, vendar za nek osnovni paywall ne ptorebuješ skoraj nič sredstev.
Kako si prišel do stroška povprečne plače?
Naslednji je Dnevnik.
In po mojem tokrat čez eno leto ne bo sporočila, da ukinjajo plačilni zid. To, kar delajo sedaj, bi morali že prej.
S 10% padcem prodaje na letni ravni bodo čez leto sporočili da ukinjajo časopis
podatki:
Ampak morebiten tak dogodek (ki se sicer ne bo zgodil čez eno leto) ni povezan z uvajanjem plačljive vsebine.
Mislim, da ni treba biti ravno reven, da se pri določenem znesku človek vpraša vsaj naslednje a) zakaj to sploh rabim in b) kaj bi drugega dobil za ta denar. 30€ za mesečno naročnino na nek časopis je zame neslana šala. V enem letu se nabere za tamali iPad.