Punk Rock Holiday 2013

Na idilični lokaciji v Tolminu te dni poteka tretji Punk Rock Holiday. Tako kot prejšnja leta je organizator uspel pripeljati velika imena iz sveta “punk rocka” v Sloveniji in s tem razveseliti občinstvo. Če so bili prvo leto “headlinerji” NoFx in Bad Religion, drugo leto skupini Toy Dolls in Good Riddance, potem sta letos skupini Millencolin in Propaghandi. Festival, ki uspe privabiti v Tolmin vsako leto več obiskovalcev je dejansko namenjen temu, kakor je tudi poimenovan – počitnice, ker poteka bo vodi, v prijetnem gozdičku, kjer ne moti lokalnega prebivalsta. Razen, če je vreme takšno, kot je bilo včeraj – dež, dež in dež. Ampak nič ne de, to niti najmanj ne moti obiskovalcev, ki še z večjim veseljem skačejo po lužah, “windmillajo”, “moshpitajo”, “stage divajo”…

O sami glasbi ne morem veliko pisati, ker se ne spoznam na njo. Včeraj me je presenetila skupina The Mahones, ki prihaja iz Irske in kjer igra glavno vlogo harmonikašica, ki je povrh vsega še hudo seksi. Energično prepletanje ritmov ni pustilo ravnodušnih obiskovalcev, kljub temu da je bila že pozna ura in da je pred njimi nastopila skupina Millencolin, ki pa je v mojih očeh izpadla medlo – tako medlo, da mi ni bilo čisto jasno zakaj obiskovalci skačejo in se veselijo z njimi, ko pa je band na odru povsem brez energije. Slednje pa ne bi mogel trditi za Suicidal Tendencies, ki so s svojim hard zvokom predramili občinstvo in dosegli vrelišče. Band, ki je na sceni od leta 1981 in pri katerem se ne pozna njihova starost me je presenetil – pozitivno. Energija se je z odra prelivala med obiskovalce in oder se je polnil z ljudmi, ki so želeli “se vrečt v publiko”.

Na splošno je na Punk Rock Holidayu par stvari, ki me “motijo”:

• vsi smo mi oder – vse občinstvo si želi priti na oder in potem skakati po odru – le redki si želijo “stagedivinga” – s tem zastirajo pogled in dejansko tudi motijo same glasbenike, ko stegujejo roke po njihovih inštrumentih – vendar je to početje povsem legalno in dovoljeno
• vsi smo mi krave – zaletavanje, ki je sicer del kulture punka, vendar v primeru, ko se vate zaleti človek, ki je tako pijan in s punkom nima veze, je to malce mimosunjeno
• vsi smo mi svinje – lulanje povsod – kljub temu, da ima organizator zelo veliko WC-jev, vsi lulajo povsod. In tako se ti lahko zgodi, da se spotakneš ob žensko, ki na tleh lula in jo skoraj poškoduješ
• vsi smo mi kozmus – metanje alkohola – ja, to spada v punk, ampak vseeno se mi zdi škoda takšnega početja, predvsem pa ni super, ko smrdiš po pivu, kljub temu, da si nekje v zadnjih vrstah

Ampak, obstajajo tudi stvari, ki me včeraj niso zmotile – v bistvu jih je veliko več, kot teh, ki so me. In zahvale za to gredo organizatorju, ki se je tretje leto zapored potrudil in naredil “punk” veselico v Tolminu:

• odlična skupine, tako na glavnem, kot na beach odru – Andrej Sevšek – kapo dol!
• če bi prejšnja leta lahko rekel, da je organizacija bila malce “luknjasta”, sedaj tega ne morem niti pomisliti – vse je organizirano zelo natančno in vse je jasno. Označevalne table, trakovi, ograje, veliko različnih prodajalnic…
• različen izbor hrane – med drugim tudi veganska hrana, palačinke, domača hrana
• normalne cene pijače – škoda samo, ker imajo samo Pepsi
• plačevanje s “prepaid” karticami – tako kot na Rock Otočcu, se mi zdi to najboljša možna rešitev za festival
• kavcija za plastične kozarčke, s čimer poskrbijo, da ljudje samo čistijo za seboj
• varnostniki, ki vedo zakaj so tam in ne delajo “sranja”, ampak pomagajo obiskovalcem – primer – varnostnik vidi nekoga s steklenico “whiskeya” in mu jo vzame. Namesto da bi jo vrgel stran, mu jo pretoči v plastenko in vrne in prejme aplavz
• dva različna odra z odličnim zvokom
• hitro menjavanje skupin na odru, brez dolgega čakanja

Še bi lahko našteval, vendar priporočam, da si pridete rajši sami pogledati ta festival, ki na žalost nima velike podpore v Sloveniji. Večina obiskovalcev je namreč tujcev, ki so prišli v naše kraje in kjer so navdušeni nad vsem, tudi nad tem, da so celo popoldne stali do kolen v vodi. Glede na to, da je v soboto vrhunec dogajanja, bo verjetno tudi vse skupaj precej pestro in “punk” začinjeno. Jaz pridem nazaj!

Še ena recenzija prvega dne – Reportaža: Punk Rock Holiday (1. dan)