Kava, coffee, caffe, cafe – čarobni napitek

Kava, coffee, caffe, cafe, qahhwa, bunn,.. Kdo ne pozna teh imen, ki spremenijo jutro, poživijo dan in napolnijo telo z energijo. Napitek, ki se pripravi iz zrn kavovca izvira iz Etiopije, od koder se je širil naprej v Jemen in Egipt, v 15. stoletju pa je prišel v Turčijo. Šele okrog leta 1650 so Nizozemci pripeljali kavovec tudi v Evropo. In s tem so se začele odpirati prve kavarne po Evropi.

Obstaja cel kup različnih vrst kavovcev (Coffea arabica, Coffea robusta, Coffea benghalensis, Coffea canephora, Coffea congensis, Coffea excelsa, Coffea liberica, Coffea esliaca) ki pa se med seboj razlikujejo po aromi, moči in okusu. Seveda ima vsaka vrsta kavovca še veliko variacij, ki se med seboj močno razlikujejo. Coffea arabica se razlikuje od kraja, kjer je vzgajana in zato obstajajo različne arome, ki ljubiteljem kave veliko pomenijo: Tanzania Peaberry, Hawaiian Kona, Ethiopian Yirgacheffe, Costa Rican Tarrazu, Colombian Milds, Jamaican Blue Mountain, Mocha, Sulawesi Toraja Kalossi.

Prav tako na okus kave vpliva tudi sama priprava. V zadnjem času se največ uporablja esspreso, včasih pa se je največ pila turška kava, ki je zahtevala daljšo proceduro in je resnično predstavljala obred. Sestavina, ki se nahaja v kavi in poživi telo je kofein. In ravno zaradi kofeina je število kofetkarjev tako veliko. Seveda v sodobnem času obstajajo tudi brezkofeinske kave, vendar sam tega povsem ne razumem. Zakaj bi pil kavo, če ji odvzames najvažnejšo sestavino?

Toliko o sami kavi in njeni zgodovini! Kaj pa jaz in kava?

Moje izkušnje s kavo so zelo redke, oz. jih skoraj ni. Namreč kavo sem pil samo parkrat v življenju, kajti name je učinkovala ravno nasprotno. Namesto da bi me poživila, sem po kavi postal utrujen in zaspan. In zakaj sem potem sploh poskusil kavo? V določenem obdobju sem imel zelo rad smetano in ker same smetane nisem dobil v lokalu, sem naročil kavo s trojno smetano. Pojedel smetano in dodatno sladkal kavo. Toliko sladkorja, da je žlička pokončno stala v kavi. In potem tisto kavo pojedel, namesto spil. Vendar mi okus kave ni bil všeč. Zame so sladke stvari!

Kasneje, čez par let, sem naletel na zanimivo knjigo v kateri je avtor opisoval svoje izkušnje s kavo. Ker sem bil takrat v fazi eksperimentiranja, sem seveda ponovil njegov eksperiment. Liter vode, 100 gramov kave in velika količina sladkorja. Skuhal kavo, počakal da se ohladi in spil. Učinek, ki je bil v knjigi je bil fenomenalen, namreč zamegljen pogled, psihadelične prikazni, introspekcija, več noči brez potrebe po spanju in podobne stvari, ki so me pritegnile. Vendar učinek, ki sem ga doživel jaz je bil ravno nasproten. Postal sem utrujen in zaspan. Koža mi je smrdela po kavi, vse je smrdelo po kavi. In tako je bilo dva dni, ko sem bil praktično nesposoben za karkoli.

Kasneje sem poskusil še parkrat espresso, tako da niti ne vem zakaj “kofetkarji” tako uživajo v svoji skodelici kave. Ali pa je to zgolj navada?