Leta 2013 je Delo v svoji anketi spraševalo sodelujoče – Ali je alpsko smučanje osrednji slovenski nacionalni šport? Z DA je odgovorilo 76% sodelujočih. Situacija je verjetno podobna tudi v letu 2015, k njej pa prispevajo tudi uspehi Tine Maze, ki nas s svojimi predstavami razveseljuje in ponese ime Slovenije po celem svetu. V bistvu je Tina Maze zadnja leta eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih “izvoznih artiklov”, vendar se država in ostala birokracija tega veliko premalo zaveda. Ampak tokrat bom pisal o slovenskem nacionalnem športu in ne Tini Maze!
Kaj torej je slovenski nacionalni šport?
Nekaj, s čimer se poistovetimo Slovenci. Je identiteta državljanov, je življenjski slog, predvsem pa je razširjen in če vprašaš tujca po čem je Slovenija prepoznavna, bo vsak rekel po Tini Maze (vsaj v zimskem obdobju). Nacionalni šport je nekaj, kar nam je zapisano v DNK-ju in na kar smo ponosni. Nekaj, s čimer se Slovenci množično ukvarjamo. In seveda se lahko slovenski nacionalni šport skozi leta tudi precej spreminja, saj se spreminjajo naše navade in predvsem standard, ki precej močno vpliva tudi na športna udejstvovanja Slovencev.
Slovenski nacionalni šport ni povezan zgolj s tekmovalnimi uspehi – saj recimo za smučarske skoke, kjer naša reprezentanca dosega vrhunske rezultate tega ne morem trditi direktno. Koliko Slovencev je dejansko skočilo preko skakalnice s skakalnimi smučmi? Precej malo, kajne? Po drugi strani pa je zadnja leta vse bolj popularen tek, ki privablja tako staro, kot mlado in bi lahko zaznamoval Slovenijo. Pa vendar to ni naša identiteta.
Marsikdo se ne strinja s tem, da je slovenski nacionalni šport smučanje, saj je to drag šport, ki ni dosegljiv vsem!
Povsem drži. Smučanje je postalo zelo drag šport, saj en dan na smučkah stane precej zajetno vsoto denarja. Če odštejem smučarsko opremo in ostanem samo pri kartah, ki stanejo okoli 30 eurov, potem je to res šport, ki ni dosegljiv vsem. Vendar so smučišča polna, kljub temu, da so se kapacitete prevozov v zadnjih letih precej povečale in spremenile.
Če se spomnim časov, ko sem resno treniral smučanje, je bilo vse precej drugače. Predvsem so bile cene bolj dostopne družinam in v Sloveniji so bile zime res zime. V zadnjih letih se je vse spremenilo – zime trajajo maksimalno dva meseca in v tem času morajo upravljavci smučišč pripraviti rezerve za celo leto. Zato je smučanje drag šport, predvsem pa je problem v naravi – umetno zasneževanje in nove infrastrukture precej stanejo. Kdor ne gre s časom, s časom gre!
Kaj pa nogomet, košarka, hokej?
Ja, definitivno so to športi, ki imajo veliko število privržencev in ki pritegnejo mlade. V naših časih je bilo število smučarjev proti številu nogometašev verjetno ravno obratno, kot je sedaj. Nogomet je precej cenejši za starše in tudi možnosti za uspeh je precej več kot v smučanju. Nas pa ta dva športa definitivno ne determinirata tako, kot nas zimski športi.
Slovenski nacionalni šport je fovšija!
Če bi bila fovšija šport, potem bi bili Slovenci svetovni prvaki v tem. Tudi kavč komentatorstvo nam gre odlično od rok. V to kategorijo športov lahko uvrstim še sinhrono izmikanje zapornim kaznim, ubrano jamranje…
Zame je smučanje še vedno nacionalni šport in del naše identitete. Res je veliko težav v naši smučarski zvezi, res je, da stvari niso organizirane tako, kot bi morale biti, vendar po drugi strani pa je res tudi, da ko vozi Tina Maze nastane v dnevnih sobah po Sloveniji čista tišina in samo šklepetanje zob se še sliši. Ali ni to dovolj močan pokazatelj, kaj je naš nacionalni šport?
Problem je, da karte niso le 30 EUR, ampak so že 50 EUR, kar pa je res problematično.