Kdo je trol in zakaj nekateri ljudje trolajo? Troli so v sodobnem svetu povezani z interneti, saj odkar obstajajo interneti, obstajajo tudi ljudje, ki v “varnem” zavetju anonimnosti, ali pa si ustvarijo navidezno identiteto in komentirajo na neprimernem nivoju, ki ni povezan s temo.
Troli žalijo na osebnem nivoju, predvsem pa si dajo duška s svojim provociranjem in uživajo v reakcijah, ko se nekdo odzove na njih. Najboljši in najbolj preprost način proti temu je – Don’t feed the Troll. Ampak je težko. Potrebno pa se je zavedati, da povsem drži pregovor – ne prepiraj se z idiotom, saj te bo potegnil na svoj nivo in te premagal z izkušnjami.
In Internet slang, a troll is someone who posts inflammatory, extraneous, or off-topic messages in an online community, such as a forum, chat room, or blog, with the primary intent of provoking readers into an emotional response or of otherwise disrupting normal on-topic discussion. The noun troll may refer to the provocative message itself, as in: “That was an excellent troll you posted.” (vir: Wikipedia)
Troli niso nekaj novega, obstajali so že, ko sem bil prvič na IRCu, kasneje na forumih, potem so spremenili svoje pojavne oblike in se čedalje več pojavljajo kot komentatorji na raznih medijskih portalih, kot tudi na blogih. V zadnje, času pa je število trolov na Twitterju in Facebooku postalo že precej nevzdržno in v končni fazi ugotoviš, da vsa komunikacija zelo hitro zaide na stran pota, če nisi previden do takšnih in drugačnih provokacij.
Zakaj pišem o trolih?
Preprosto. Če so bili nekoč troli prisotni (in so še vedno) na forumih, na medijskih portalih, jih je zadnje čase čedalje več na Twitterju. Rastejo kot gobe po dežju in se vtikajo v vsako stvar – seveda s čudnim “nickom” in s fotografijo, ki nima veze z realnostjo. V zadnjih letih se je zmanjšalo število trolov, ki komentirajo na blogu – razen v primeru, ko pišem karkoli povezanega z Janezom Janšo – takrat pridejo na plan in poskusijo z osebnimi komentarji narediti škodo.
Troli niso simpatične male figurice z “natupiranimi” pričeskami kričečih barv, ki smo jih imeli na obeskih ključev, ko smo bili majhni.
Zatorej – če se v kakšnem zapisu ne odzovem na komentarje, verjetno to počnem iz čiste preračunljivosti – ker se mi zdi tako bolj primerno, predvsem pa veliko bolj racionalno. Saj če ne hraniš trola, potem mu ne daješ tiste moči, ki jo potrebuje in posledično tudi trolom opešajo moči in kaj kmalu ugotovijo, da se jim ne da več trolati.
Ker sem še bolj “mlade” sorte :), me zanima, kam so se taki osebki, ki imajo očitno neke motnje, kanalizirali pred internetom? Danes svoje frustracije izlijejo pod kakšen portal, odeti v topel plašč anonimnosti, me pa zanima, kako so svojo dušo celili prej?
Prejšnje geberacije so si po mojem pomagale z alkoholom in maltretiranjem družine (žene, otrok). Ampak to je samo moje predvidevanje, ker sem tudi sam premlad :)
jeap.. tudi jaz tako to gledam.. vcasih je bilo vec nasilja.. tako na vaskih veselicah, v diskacih, morju.. povsod.. tudi za stirimi stenami verjetno, vendar se o tem ni govorilo.. potem pa so ljudje dobili moznost, da se znasajo nad drugimi na spletu.. in stvari so se spremenile.. moje mnenje :)