Bognedaj, da bi crknu televizor je šov, ki ga pri nas ustvarjajo in predvajajo na Planet TV. Šov je licenčni in originalni šov se imenuje Gogglebox in je predvajan v precej državah. Njegovo poslanstvo ni samo, da bo še en izmed šovov, ki bodo nasmejali ljudi pred malimi ekrani, ampak šov, ki da vpogled v navade, razvade, težave Slovencev, ki precej velik življenja preživljajo pred televizorji.
Ideja šova Bognedaj, da bi crknu televizor se mi zdi briljantna. Sam nisem ciljna publika, ker premalo časa posvetim televiziji. Sem si pa vzel čas in pogledal par oddaj in ugotovil, da je to izredno dobro izhodišče za ustvarjanje javnega mnenja, predvsem pa končno enkrat ustvarjalci oddaj, novic in vsega ostalega dobijo vpogled v razmišljanja povsem povprečnih Slovencev.
Stvar, ki mi je zanimiva je to, da bi verjetno s pomočjo takšne oddaje lahko dobil ljudi, ki bi postali opinion makerji – vendar dvomim, da bi se to dalo storiti v Sloveniji. Premalo nas je, fovš smo, predvsem pa TV oddaje nimajo pravega dometa oz., pozabimo na “zvezdnike” ko ni več šova.
V tujini je vse skupaj povsem drugače. Ljudje, ki komentirajo znotraj oddaje so zvezde. Gledalci se poistovetijo z njihovim mnenjem, predvsem pa znajo ustvarjalci oddaje izkoristiti potencial teh ljudi, jih izkoristiti v promocijske namene in tako so taisti ljudje tudi brand ambasadorji / zvezde tega šova. Pri nas temu ni tako, vsaj iz mojega zornega kota, saj o teh komentatorjih še nisem veliko slišal, bral, ali videl. Ja, kar je press sporočil pride v medije, se pa ti ljudje ne znajo sami potruditi in narediti korak naprej.
Če bi sam sodeloval v takšni oddaji, bi se definitivno potrudil, da bi ljudje spremljali moje komentarje znotraj oddaje. Da bi se strinjali, da bi me grdo gledali za stvari, ki bi jih povedal, predvsem pa bi poskusil iz tega narediti svoj mali šov v šovu. Namreč v Sloveniji je zelo preprosto biti karkoli si želiš. 5 minut na televiziji, par kolumn v medijih, par tvitov, ki jih povzamejo mediji in že si strokovnjak za “karkoli”. Čez teden dni začneš pridigati o nečem novem in ni hudič, da ne najdeš sledilce, ki ti verjamejo in zaupajo.
Vendar je par stvari, ki bi jih jaz, če bi imel karkoli s to oddajo spremenil/naredil:
- pri castingu oz., pri izbiri sodelujočih bi iskal ljudi, ki so zanimivi, ki znajo biti kritični in ki so deloma konfliktni (ja, jaz sem tam primer). Ljudje, ki si želijo, da bi jih kdo slišal, pa vendar so izobraženi in niso prostaški. Verjamem, da je na castingu zelo težko v parih minutah odkriti takšne osebe, vendar definitivno popestrijo. Po drugi strani pa se ljudje lažje poistovetijo z “regular Joe” tipi oseb, ki so preprosti, ki dejansko preživljajo čas pred televizorjem in ki imajo svoj način govorjenja in mnenja.
- spletno mesto, ki bi bilo namenjeno oddaji. Obvezno! S slikami in opisi komentatorjev. Vsak od njih bi moral imeti svoj FB page in ustvarjalci oddaje bi jih morali izobraziti, predvsem pa jim dati smernice, kaj in kako je potrebno početi na social medijih. Zakaj? Ker svet ni samo eden, svetov je več. In smo ljudje, ki ne gledamo televizije, spremljamo pa internete. Na tem spletnem mestu bi bil tudi arhiv oddaj, ocenjevanje komentatorjev, predvsem pa možnost komentiranja izjav in nestrinjanje z njimi.
- komentatorje bi medijsko bolj izpostavil. Super je, če imajo svoj čas v oddaji, ko lahko povedo svoje mnenje. Vendar če imajo močno mnenje in je vredno širšega kroga ljudi, bi jim dal možnost, da imajo svojo kolumno na portalu Planet TV, ali pa v kakšnem drugem mediju. Kot ustvarjalec oddaje bi se trudil narediti iz teh ljudi zvezde, predvsem pa bi se potrudil, da jim ta oddaja odpre vrata in ne obratno.
- tellyporting – konvergenca med tv in družbenimi mediji. Moja dolgoletna želja, da bi ljudje, ki živimo v svetu internetov imeli tudi nekaj od oddaj. Zakaj ne bi povezal komunikacijskih kanalo – Twitterja in televizije in imel dejansko komentiranje komentatorjev v real timeu (kljub temu, da so oddaje posnete vnaprej). Stvar bi definitivno pritegnila kup mlajše populacije, ki živijo izven okvirjev televizorjev.
- komentiranje oglasov! Glede na to, da se veliko govori o tem, da so oglaševalci sami sebi zadostni in da ne gredo med ljudi, ki bi jim pokazali kaj si mislijo o njihovih stvaritvah, bi bilo to odlična popestritev. Komentatorji bi izrazili svoje mnenje o oglasih in oglaševalci bi dobili vpogled v to, kaj si ljudje mislijo. Ali sploh razumemo oglase? Ali je to, kar je za nekoga super duper kreativno dejansko res kreativno za ciljno publiko?
- Bognedaj, da bi crknu televizor zvezdnice in zvezdnice edition. Zakaj pa ne. Povsod so. V vsaki reviji s svojimi promo fotografijami in neumnimi zgodbami ob kateri dobim občutek, da se jim v življenju ne dogaja čisto nič pametnega. Pa vendar so povsod – naše zvezdnice in zvezdniki. Prav z veseljem bi si pogledal njihove bistroumnosti, ki so jih sposobni izjaviti ko jih snemajo kamere. Vpogled v njihovo razmišljanje in prav lahko bi ugotovil, da Werner sploh ni tako napačna oseba. No, v slednje sicer dvomim, ampak ideja se mi vseeno ne zdi tako neumna.
- Bognedaj, da bi crknu televizor politiki edition. Si predstavljate Boruta Pahorja kako komentira aktualne oddaje? Si. To je preprosto. Kaj pa Eva Irgl? Ali pa Miro Cerar? Politiki so ljudje o katerih vemo zgolj to, kar nam pričarajo mediji. Ne poznamo jih, vendar jim zaupamo svoj glas. Preko komentiranja oddaj bi dobili zanimiv vpogled v vse skupaj, predvsem pa bi lahko ločili zrno od plevela in dobili informacije o tem, kdo so sploh ti ljudje, ki odločajo o naši usodi.
Ja, idej imam cel kup. Ker nisem obremenjen s stvarmi vse skupaj vidim verjetno precej drugače kot ljudje, ki ustvarjajo to oddajo, predvsem pa ljudje, ki jo spremljajo. Verjetno si marsikdo želi postati komentator v tej oddaji, sam mu lahko prinese marsikj novega v življenje. Jaz pa določen del zasebnosti rajši zadržim zase in blog mi omogoča ravno to, da kritiziram, pametujem, dajem nasvete in vendar se ne razkrivam.
Zanimiv koncept oddaje, malce smo še prevec “Slovenceljni”, da bi se bolj sprostili in da bi dejansko s svojim mnenjem zasadili semena, ki bi klila in spreminjala svet. Da bi komentatorji postali novodobni mediji, ki jim zaupamo vse in ki nas lahko vedno znova nategnejo!
Koncept oddaje BNDBCT je sledeč. Komentatorji dobijo scenarij, katere oddaje morajo spremljati in komentirati. Pri komentiranju niso suvereni. Imajo iztočnice, kaj v določeni oddaji komentirati in na kakšen način. Na ta način produkcija dobi zaplete in pokrije večino ciljne populacije.
V praksi se je to pokazalo zlasti v začetku druge sezone, ko je produkcija zamenjala eno družino, ker ni bila dovolj “vodljiva”. Proti koncu druge sezone sta odpadla tudi par iz Viča, ker sta se razšla in sta bila skupaj samo še zaradi podpisane pogodbe.
Pod črto, gre za tip resničnostnega šova, kjer vse poteze vleče produkcija.
Je pa oddaja, kot vse druge na TV…mašilo med reklamami.
Zdravo!
Pri oddaji Bognedaj, da bi crknu televizor, nikakor ne gre za koncept, kot ga opisuje komentator dvoglav. Gledalci ne dobijo prav nobenih iztočnic ali smernic, ekipa nadzoruje le vsebine, ki jih bodo gledalci gledali in seveda končno montažo v gledljivo oddajo, nikakor pa ne vpliva na gledalce same.
Na sodelovanje družin sicer vpliva več dejavnikov, tudi odziv gledalcev Planeta in seveda njihova pripravljenost na izpostavljenost v tovrstni oddaji.
Hvala za pozornost in se vidimo kmalu s 3. sezono šova!