V mojih časih so imeli starši doma albume, kjer so bile fotografije in ki so jih z veseljem pokazali družinskim prijateljem. Fotografije otrok so bile tako na varnem in dostop do njih ni imel vsak. V albumu so bile fotografije rojstnih dni, morja, športnega udejstvovanja, šole, raznih takšnih in drugačnih prigod. Časi se spreminjajo in starši namesto v album raje objavijo fotografije svojih otrok na Facebooku.
- Ali zgodbe prodajajo / ali dobre zgodbe preživijo
- Mi smo otroci socializma
- Unicef / posvoji punčko in reši otroka
- Pozabil otroka v avtu / pozabil psa v avtu / kaj storiti?
- Otrok socializma v potrošniškem svetu
- Čudna imena otrok
Ja, prav ste prebrali. Zelo zanimivo je, ko te vsake toliko časa pričaka kup objav staršev, ki so ponosni na svoje otroke, kako kakajo, lulajo, goli skačejo po vodi, se popackajo pri jedi in počnejo še vse ostale stvari, ki otrokom nekoč ne bodo povsem v veselje. Ampak redki starši razmišljajo o tem na takšen način, saj jim je trenutno veselje, ko objavijo fotografijo svojega nadebudneža, veliko večje, kot pa da bi za trenutek pomislili na to, kako bo otrok čez leta gledal te lastne fotografije na Facebooku, ali pa nekje drugje na spletu.
Zakaj pišem o tem fenomenu, ki ga vsak od nas opazi?
Če sem malce nesramen, je to precej podobno kot krst. Otrok se ne odloči sam za to, da bo krščen, ampak to vzamejo v svoje roke starši. Ker verjamejo, da je to edino pravilno in da bodo s tem “osrečili” otroka. Tudi objavljanje fotografije otrok na Facebooku je nekaj podobnega. Naj vidijo tudi vsi ostali vso to srečo, veselje, radost, (naštevaj do nezavesti), ki jo imajo starši s svojimi otroci. Ker se otrok še ne zaveda posvem tega, ga seveda ni potrebno vprašati za privoljenje?! In na to, da bodo čez par let njegovi sošolci odkrili njegove fotografije kako sedi na kahlici, kako se je popackal s smutijem, ali pa kako je gol padel na obali in joka.
Si res želimo, da bi imel otrok zaradi “veselja” in “radosti” objavljanja takšnih fotografij nekoč tudi težave in bil tarča posmeha? Včasih je potrebno vklopiti možgan. To je podobno, kot fotografije iz žura, kjer je kolega najbolj pijana oseba na tem svetu. Ja, lahko objavite takšno fotografijo, ali pa se preprosto postavite v njegovo kožo in mu pošljete fotografijo, da se bo naslednji dan spomnil, kaj se je dogajalo z njim. Če jo bo sam objavil, ker se mu bo zdela zabavna, je to nekaj drugega, kot pa če jo vi objavite in ga s tem osmešite.
Še en aspekt objavljanja fotografij otrok na Facebooku mi je zanimiv. Namreč veliko staršev je strah pedofilov. Ker so ti povsod. Tudi na Facebooku. In zanimivo mi je, da so nekatere mame, ki se najbolj bojijo pedofilije in imajo največ za napisati proti njim, potem tiste mame, ki objavljajo gole fotografije svojih otrok, ko le ti skačejo po vodi, ali pa ko so na kahlici. Dvojna morala pač. Ali pa gre preprosto za to, da ljudje rahlo izgubijo razsodnost, ko gre za njihove otroke in predvsem, ko gre za to, da se pohvalijo pred drugimi s fotografijami svojih otrok.
Verjetno obstaja kakšna bolj natančna študija, zakaj starši objavljajo fotografije svojih otrok na Facebooku, ampak jaz bi se vprašal samo eno vprašanje, preden bi objavil fotografijo otroka – ali lahko nekoč, v nekem drugem času in prostoru, ta fotografija osmeši, ali pa kakorkoli drugače moti otroka? Če je odgovor DA, potem še enkrat premislite, če so vaši pogledi enaki, kot so pogledi otrok. In raje ne objavite takšne fotografije, kot pa da bo otrok nekoč deležen smeha, ker se vam je zdelo vse skupaj ekstra zabavno!
Je mel ravno Šalehar te dni to temo v toplovodu: http://val202.rtvslo.si/2016/05/kakaj-da-bodo-vseckali/
eno uro za tem, ko sem objavil :)
Ta članek opisuje največ kako se bodo zaradi slik neki otroci potem posmehovali. Kjer jaz mislim da se to dejansko redko ali sploh ne dogaja, vsaj med prijatelji ne. Za druge pa jim bo menda vseeno ali pa se bodo zraven na smejali. Resne problematike glede objavljanja slik otrok na internetu se ta članek posveti zelo na kratko in še to samo eno problematiko. Pedofili so resen problem. Žal pa niso edini resen problem Obstajajo tudi ugrabitelji, morilci,… Vseh teh se bi moral vsaj vsak starš bat. Se pa kot meni verjetno gnusijo vsakemu normalnemu človeku. ,
glede napisanega stavka “In zanimivo mi je, da so nekatere mame, ki se najbolj bojijo pedofilije in imajo največ za napisati proti njim, potem tiste mame, ki objavljajo gole fotografije svojih otrok, ko le ti skačejo po vodi, ali pa ko so na kahlici.”
Ti ludje potrebujejo pozornost, gre se jim samo za všečke ,ne za otroka in ponavadi jih je dosti videt na socialnih omrežjih. Tudi ponavadi imajo na vsako temo nekaj, celo na brezvezne resničnostne šove. PA tud dost povabil za igre se dobiva od teh. Tisti ki se res sekirajo za otroke imajo borem malo slik svojih otrok na internetu. Kvečjemu objavijo mogoče zgodbice iz vsakdana ali res velike dosežke ko so otroci že malo večji in se jim to dopade, se tudi borem malo posvetijo socialnim omrežjem in raje čas posvetijo otrokom in družini.
No vsaj tako jaz opažam med svojimi fb prijatelji. v kolikor pa se motim se opravičujem. ;)
lepo bi blo če bi nekateri ljudje, še posebej mislim na avtorja odrasli… piše se leto 2016 in ne živimo več v 70ih…
lahko elaboriras?
ravno zato, ker smo leta 2016.. je treba malce premisliti, ko pocnes to.. v 70ih letih pac tega ni bilo.. poskusi ponovno