Janez Janša in Tone Krkovič / edina zaslužna za osamosvojitev Slovenije

Zgodovina se spreminja, mar ne? No, v Sloveniji se zgodovina spreminja. Drugje se ne. Še posebej, če sta pri določenih dogodkih prisotna Janez Janša in Tone Krkovič. Tudi naša osamosvojitev je bila takšen dogodek, kjer je treba izničiti napore vseh ostalih ljudi in zgolj in samo prikazati, da je bilo to dejanje, ki nas je pripeljalo do točke, kjer smo sedaj, v njuni domeni.

• V Sloveniji zgodovino pišejo poraženci
• Ni bil Ribičič, bil je Ribič / potvarjanje zgodovine Romana Leljaka
• Čigava zgodovina je prava zgodovina?

Posplošujem, bo marsikdo rekel? Mogoče! Ampak zadnje čase, ko berem Novo24 in podobne desničarsko usmerjene portale, predvsem pa komentarje pod članki, dobim točno takšen občutek. Da je tudi osamosvojitev nekaj, kar je treba zgodovinsko spremeniti in prikrojiti tako, da bodo zanamci dobili povsem drugačen vpogled v ta del zgodovine.

Vse, ki so sodelovali v tem procesu je potrebno očrniti, jim podtakniti stvari (po 25 letih najti dokumente, ki sicer nimajo nobene veze z ničemer, ampak verniki bodo verjeli v marsikaj v takšnem primeru) in pisati zgodovino na drugačen način. Zgodba je precej podobna tudi zgodbi NOB, ki jo taisti ljudje želijo spremeniti. Vzorci so enaki in očitno je manipulacija edino orodje, ki ga imajo v rokah – na žalost so postali taisti ljudje že preveč prozorni in jim na srečo nihče več nič ne verjame.

Še bolj smešno je, kako nekatere dotične osebe (Janez Janša) selektivno izgubijo spomin za določene dogodke, ki so se zgodili in za katere so oni sami zelo dobro vedeli – si prestavljate, da Janez Janša v tistih časih ne ve za čisto vsako stvar, ki se je zgodila? Ampak selektiven spomin očitno pride prav, ko je postavljen takšen človek pred dejstva. Dejstva, ki jih je že večkrat omenil, sedaj pa bi jih rad anuliral oz. izbrisal iz svojega spomina. Na žalost ne gre to tako preprosto in očitno tudi Tone Krkovič ni tako nedolžen pri vseh dejanjih – sestrelitev Tonija Mrljaka nad Rožno dolino je eden izmed tistih primerov, ki spreminja pogled na njegova dejanja in ukaze.

No, tudi podatek, da je sin Toneta Krkoviča, Toni Krkovič, upravičen do posebnega statusa vojnega veterana, čeprav je bil med vojno za Slovenijo star komaj 12 let in je v desetih dneh bil s Tonetom v avtomobilu Yugo in se vozil naokoli, je vse prej kot resna zgodba. 12.000 kilometrov v desetih dneh po Sloveniji – 1200 kilometrov na dan z Yugotom in 12 letni sin je bil poleg, da ne bi Tone izpadel sumljivo. Pred kom? Vojska ni bila na cesti, torej se je skrival pred?? Seboj?

25 let je minilo od dogodkov, ki so zaznamovali naši prihodnost. 25 let, odkar se Slovenci delimo na vaše in naše. Predvsem pa 25 let, ko določeni osebki želijo spremeniti zgodovino in njen potek in pomen. Kljub temu, da se trudijo, jim ne uspeva. Ampak ljudje se hitro okužijo s takšnimi idejami in potem nikomur več ni jasno, kaj je resnica in kaj je laž. Mogoče pa je čas, da bi določene osebe po 25 letih ustvarjanja umetnih razprtij se odločile za kakšen drug poklic – recimo gojenje bonsajev, ali pa česarkoli podobnega. Manj škode bi bilo za Slovence, predvsem pa bi mogoče Slovenci končno enkrat lahko začeli razmišljati o skupni državi – kot je bilo mišljeno pred 25 leti. Potem pa so si določene osebe uzurpirale države in jo še vedno imajo za talca!